Imam težave z jetri. Kako naj si pomagam?

Vsa nepravilna hranila (gensko spremenjena hrana, hrana polna aditivov in emulgatorjev, predelana olja, predelani ogljikovi hidrati, živalske beljakovine, sladkor in njegovi nadomestki, alkohol, tablete, shujševalni pripravki in tablete !!!…) močno izčrpavajo delovanje jeter in povzročajo njihove bolezni. Naša jetra takšne hrane ne prepoznajo, je ne znajo prebaviti in jim povzroča ogromno težav. Posledično v naših telesih veliko hrane gnije, namesto da bi se prebavljala.

Telo zaradi odvečnih kislin postaja zakisano (kar je vzrok večini bolezni). V nas se razvijajo patogeni organizmi (med drugimi tudi glivica Kandida), ki nas s svojimi plini – aflatoksini, zastrupljajo … posledično vplivajo na možgane…in zelo škodujejo (tudi) našim jetrom …

Odgovor kako si lahko pomagamo sami najdete na našem novem blogu Alje Dimic o zdravi prehrani.

Vodni post

Če menite, da ste dovolj samodisciplinirani, se odločite za vodni post. Pitje vode velja za enega najbolj učinkovitih načinov razstrupljevanja telesa. Pri tem je treba vzeti v obzir dejstvo, da ima takšen post pri današnjem načinu prehranjevanja lahko tudi negativne posledice. Ko uživamo zgolj vodo, se v tkiva sproščajo toksini iz vsega telesa, kar ima lahko neprijetne posledice za zdravje, z vodo pa tudi izpiramo nekatere koristne snovi.
Če je teh snovi (npr. mineralov) v telesu zaradi načina prehranjevanja že tako premalo, imamo lahko zaradi pretiranega vnašanja vode v telo stranske učinke, npr. mišične krče. Naštetim neprijetnostim se lahko izognemo tako, da namesto same vode uživamo ob postu vodo z limono, temnim javorjevim sirupom ali kajenskim poprom. Takšen post lahko izvajate dlje časa. V primeru, da želite telo popolnoma očistiti, vztrajajte, dokler zdržite (a le do zdrave mere razumnega). Dodatki vodne strupe, ki se izpustijo v kri, pomagajo izločiti iz telesa in na ta način preprečijo ponovno absorpcijo v telo.

Pesticidi v naši hrani

Pesticidi so snovi, ki jih v agrikulturi uporabljajo za zatiranje “škodljivcev”, rastlinskih bolezni, raznih vrst plevelov, njihova uporaba pa sega tudi na druga področja, kot je gradbeništvo, gozdarstvo, lesarstvo, ogrožajo pa celoten ekološki sistem, tudi človeka.

So strupeni za vse žive organizme, kar pove že njihovo drugo ime: biocidi – ubijalci življenja. “Njihova uporaba je nevarna za uporabnike same, okolje in uporabnike hrane, do potrošnika pridejo pridejo po oralni poti, zato sta želodčni rak in rak na črevesju rezultat agronomskih in agrokulturnih znanstvenikov”, ugotavlja Dr. Hazardova. Pesticidi se absorbirajo skozi kožo, z dihanjem in seveda s hrano, “zaščiteno in predelano” s pesticidi. Multinacionalke na področju farmacije in kemije imajo običajno na domačih tleh prepoved prodaje in uporabe najnevarnejših pesticidov, vendar prepovedi ne prepovedujejo izvoza teh strupenih substanc, s pomočjo podkupovanja jih vendarle plasirajo na določena tržišča, največ na trgih Azije, kjer lahko evidentiramo kar 15 najbolj iskanih in hkrati najnevarnejših pesticidov:

1. Al-fostid – insekticid
2. BPMC – insekticid
3. Diazinon – insekticid
4. Endosulfan – insekticid
5. Fosfamidon – insekticid
6. Karbaril – insekticid
7. Karbofuran – insekticid
8. Malation – insekticid
9. Mankozeb – fungicid
10. Monokrotofos – insekticid
11. Oksidimetonmetil – insekticid
12. Parationmetil – insekticid
13. Paraquat – herbicid
14. 2,4 D – herbicid
15. Zn fosfid – insekticid

Moč denarja je neverjetna, kajne? Že slutite paradoks? Hrano uvažamo tudi iz teh dežel … in uporaba pesticidov bo v prihodnosti povzročila eksplozijo problemov z zdravjem. Leta 1972 je bilo v svetu evidentiranih 500.000 primerov akutnih zastrupitev, leta 1985 kar milijon, leta 1990 pa že 3.000.000, od tega pa je 220.000 ljudi za posledicami akutne zastrupitve s pesticidi umrlo. Ocene nenamernih zastrupitev s pesticidi se po svetu razlikujejo, nekatere dosegajo tudi številke 5.500.000 letno, smrtnost pa znaša 0,4 do 1,9%, je objavila WHO leta 1990. Poklicna izpostavljenost strupenim pesticidom je vzrok za 70% primerov; s samomori skupaj je cca 220.000 smrtnih žrtev na leto, 6% jih umre zaradi poklicne izpostavljenosti, zaradi zastrupitve s hrano (zaradi pesticidov) pa jih umre 3%. Seveda so številke vsako leto večje, v svetu naj bi imelo težave z zdravjem zaradi zastrupitev s pesticidi 500.000.000 ljudi.

Pa poglejmo še nekaj vrst pesticidov, ki niso “tako zelo strupeni”:

Nitrofen
uporablja se kot selektivni kontaktni herbicid za zaustavljanje rasti – odmiranje trave in pleveli na poljih; delavci so izpostavljeni njegovemu negativnemu vplivu skozi kožo in dihalne organe, na splošno pa so izpostavljeni vplivu vsi ljudje skozi presnovo hrane teh poljščin. Pri agro delavcih so evidentirali redukcijo hemoglobina in belih krvnih telesc, nenormalnosti na serum encimskem nivoju, ovira pa tudi cholinesteraso – to je encim v srčni mišici. To kemikalijo so dajali podganam in mišim in v obdobju 78 tednov so poskusne živali razvile raka na jetrih, miši pri obeh spolih, pri podganah pa le samice.

Paration
je pesticid iz organskega fosforja; z njim so opravili podobne poizkuse na miših in podganah za obdobje 80 tednov. Povzročil je razvoj raka na adrenalnih žlezah pri obeh spolih poskusnih živali.

Chlordane
je organo-klorinski pesticid, ki je bil prvič predstavljen že leta 1945; zaradi dolge obstojnosti v naravnem okolju so ga prepovedali (EPA) leta 1975, toda nekatere izpeljanke še vedno uporabljajo tudi danes kot insekticid pri zaščiti ananasa, jagod in citrusnih sadežev na Floridi. Povzroča raka na jetrih pri miših, čeprav je manj strupen kot ostali, še vedno močno stimulira centralni živčni sistem, je pa tudi mutagen.

Atrazin
je eden najbolj uporabljenih pesticidov v ZDA, reagira pa na podobno kislo okolje, kot je to v želodcu in tvori karcinogene; uporablja se kot sredstvo za kontrolo rasti plevela predvsem pri koruzi, reagira na nitrite in tvori N nitrosoatrazine, ki je rakotvoren.

Dieldrin
je neurotoksin (je strup, ki uničuje tkiva živcev), odkrit leta 1950, vseskozi uporabljen kot insekticid za “zaščito” žit na žitnih poljih, uporabljali pa so ga tudi, za kontrolo in
uničevanje mrčesa, škodljivcev in kot sredstvo za zaščito volnenih – tekstilnih izdelkov pred molji. S testiranji na poskusnih živalih so ugotovili, da pri večjih odmerkih povzroča
raka na adrenalnih žlezah, pri nižjih odmerkih pa tumorje na hipofizi in ščitnici.

Glufosinat
je herbicid, ki uniči vse zelenje, uporabljajo pa ga pri predelovanju gensko spremenjenih poljščin, koruze, pšenice, soje, saj so te gensko spremenjene poljščine odporne na njegovo delovanje; problem je v tem, da je na poskusnih živalih povzročal prirojene okvare in prezgodnje odmiranje celic v še nerazvitih možganih, živali so imele možganske okvare, rezultat tega pa so bile vedenjske motnje. Novorojenčki človeka, ki so bili izpostavljeni med nosečnostjo vplivom tega herbicida so bili rojeni z zajčjo ustnico, ranami na ledvicah, sečevodih, pri ženskah, ki so bile v stiku s tem herbicidom, je povzročil zmanjšano sposobnost za zanositev, pri že nosečih ženskah pa je povzročal tudi splave. Kmetom v Kanadi in ZDA, ki so uporabljali ta herbicid, so se rojevali otroci s prirojenimi okvarami, toda … očitno je pomemben le denar …

Amitraz
uporabljajo za zaščito hrušk v zveznih državah Utah, Oregon, Washington, New York in Michigan proti listnim ušem. S poskusi so dokazali, da lahko povzroča tumorje na laboratorijskih živalih in da lahko predstavlja “majhno tveganje za razvoj raka pri ljudeh”. Pesticid uporabljajo še naprej, navkljub dejstvu, da je to izredno strupen in da so celo zelo nizki odmerki strupeni.

Rakotvorne snovi v okolju

Do zdaj poznamo več kot 2.000.000 kemičnih sestavin in vsako leto izdela kemična industrija novih 1000 samo v Združenih državah, o teh novih kemikalijah pa vemo malo o morebitnih posledicah za zdravje živali in ljudi, pa vendar jih začno takoj tržiti, nesporno dejstvo pa je, da kemični onesnaževalci našega okolja, kar te kemikalije vsekakor so, postajajo odločilne za zdravje živih bitij, tudi človeka. Pomembno je poudariti, da je rak bolezen celega organizma; mnogo mutagenih agensov, ki so odgovorni za celične mutacije so tudi rakotvorni, ali sposobni vzpostaviti pogoje za razvoj raka, toda neposredna povezava med mutagenostjo in rakotvornostjo se začne v celici in tako se začne razvijati rak. Da pride do celične mutacije, je najprej potreben agens in seveda količina teh agensov rezultira v celični mutaciji, ki v nadaljevanju vodi v razvoj raka.

Na osnovi tega ločimo 3 korake v razvoju raka:

1. Začetek (iniciacija), ali prva sprememba,
2. Napredovanje iz mirujočega stanja v vidljivo stanje,
3. Progresivno stanje, ki vodi le v eno smer …

Če želimo razumeti potek neoplazmične transformacije v obliki medsebojnega vpliva

v celici sami na DNA, RNA, beljakovine, lahko zapišemo, da se prva sprememba, imenovana Začetek pojavi na osnovi posledic v DNA, da tako druga (Napredovanje) kot tretja stopnja (Progresivno stanje) izražata neprestane spremembe v celici, saj se je DNA začela replicirati.

Vse normalne celice imajo omejeno življenjsko dobo, delijo se na dve konstantni stopnji, nato se dve hčerinski celici delita na 4, vendar istočasno z reprodukcijo – delitvijo celic poteka tudi odmiranje in uravnoteženost je tako vzpostavljena; vse to za rakave celice ne velja, nimajo omejene življenjske dobe, niti ne odmirajo v enakih proporcih, kot se razvijajo ali reproducirajo. Nekontroliran razvoj in rast rakavih celic povzroča večanje volumna in nezadržno širjenje v tkiva drugih organov. In ko enkrat nepravilne, čezmerne rasti rakavih celic v tkivu dosežejo stopnjo progresivnega stanja, ostanejo takšne celice rakave za vedno, toda pred to stopnjo lahko dosežemo obraten proces, rast lahko zaustavimo, oziroma reverziramo. Ta prva stopnja imenovana tudi Začetek ali mutageneza ne vodi nujno v rakavo stanje, če razvijemo stanje do druge stopnje, torej Napredovanja iz mirujočega stanja v vidljivo, in pravilno ukrepamo, tretja stopnja sploh ne bo dosežena, kar pomeni: če sprememba v DNA celice še ni postala trajna, se bo stanje reverziralo, oziroma bo celica začela delovati normalno – seveda le pod pogojem, da so vzroki, ki dražijo in zastrupljajo celico v celoti odpravljeni!

Sredstva, ki povzročajo raka izvirajo iz našega okolja

strokovnjaki so si edini, da večino pojavov razvoja raka na ljudeh povzroči onesnaženost okolja s kemičnimi sredstvi, ki jih je “pridelal” ravno človek. Odstotek je visok, sega od 60 do 90% primerov, in prav to je zaskrbljujoče. Razvoj raka zaradi kemičnih substanc poteka skozi dve stopnji (prva in druga združeni), kot je to opisano že zgoraj in zelo dober primer takšnega razvoja povezava ricinusovega olja in policikličnih hidrokarbonov in raka kože; ricinusovo olje samo redkokdaj povzroči raka na koži, tod če se temu pridruži že čisto nizek odmerek policikličnih hidrokarbonov, se je razvil rak na koži poskusnih živalih. Enak rezultat je bil dosežen pri poskusu najprej s policikličnimi hidrokarboni, ko so dodali majhen odmerek ricinusovega olja, so poskusne živali razvile rak na koži. Policiklični hidrokarbonati delujejo kot inhibitorji (oksidacijski katalizatorji) in sprožijo proces razvoja raka, če pridejo v stik z ricinusovim oljem.

Onesnaženost ozračja

je eden ključnih problemov, ki negativno vplivajo na zdravje vseh žvivh bitij in rastlin. Onesnažnost, izpuščena v ozračje se s pomočjo gibanja atmosfere širi na večja področja in strokovnjaki so si edini, da je onesnaženost ozračja glavni vzrok za tri glavne skupine bolezni, ki vse povzročajo obolelost in smrt pri ljudeh; gre za respiratorne bolezni, bolezni srca in raka. Raziskave so pokazale da je življenje za ljudi nevarno tudi, če živijo kakšnih 100 do 150 km oddaljeni od vira onesnaževanja. Si predstavljate te kratke razdalje samo v Sloveniji? Do tega pojava pride zaradi gibanja onesnaževalcev v atmosferi, ki je pospremljeno s kemičnimi reakcijami zaradi sončnih žarkov še v bolj strupene oblike onesnaževalcev, kot so to na primer foto-kemični oksidanti, ki zastrupljajo dihalne poti, torej grlo, sapnik, pljuča; žveplovi oksidi povzročajo astmo, pljučne in srčne bolezni in raka. Ogljikov monoksid je izredno škodljiv osebam, ki so že razvile pljučne bolezni, anemijo ali cerebralno – vaskularno bolezen (bolezen ožilja v možganih). Foto-kemični oksidanti povzročajo torej draženje dihalnih poti ali celo spremembe pljučnih funkcij, medtem ko dušikovi oksidi v nižjih koncentracijah povzročajo akutni bronhitis v večjih koncentracijah pa so smrtonosni.

Število smrti zaradi bronhitisa je podvojeno v urbanih okoljih – mesta, v primerjavi s podeželjem. Leta 1958 je bilo v ZDA stopnja smrti zaradi pljučnega raka 1,56 krat višja v urbanih naseljih, kot na podeželju, medtem ko rak na želodcu varira, glede na kajenje tobačnih izdelkov, medtem ko je smrtnost več kot 2 krat višja v urbanih, naseljenih področjih z veliko onesnaženostjo, kot na podeželju, z manjšo onesnaženostjo ozračja. Smrtni primeri zaradi vseh vrst raka je vsaj 25% višja na urbanih področjih z visoko onesnaženostjo zraka, cigaretni dim in izpušni plini avtomobilov, tovornjakov so glavni problem onesnaženosti ozračja, sestavljeni pa so iz plinov, tekočih in pa trdnih aerosolov in so glavni vzrok raka na dihalnih organih. Izgorevanje fosilnih goriv predstavlja velik problem onesnaženja ozračja zlasti v večjih mestih, njihove sestavine pa predstavljajo spojine kadmija, srebra, cinka, kositra, antimona. Strokovnjaki cenjujejo, da bi teh 25 % smrti zaradi raka na dihalih lahko bilo odpravljenih z vsaj 50% zmanjšanjem onesnaženosti ozračja. In kako je s tem pri nas? Našo vlado skrbi predvsem privatizacija in s tem onesposobitev edinega prevoznika, ki bi zmogel zagotoviti znatno izboljšanje onesnaženosti okolja z izpuhi, samo Železnica bi imela to moč, toda naše predvsem pridobitniško naravnane vlade okolje žal “toliko ne zanima … ” zato ne subvencionira železniškega prometa, ko to počno vlade drugih držav EU.

Voda

ki priteče iz pip v naših hišah, stanovanjih bi lahko bila eden glavnih virov rakotovrnih agensov, ki smo jim izpostavljeni. Gre seveda za tisoče organskih kemikalij, ki dospejo v stik z vodo iz industrijskih odplak, od uporabe kemikalij, ki jih uporabljajo v agro-kulturi in neurejenih kanalizacij in greznic. Kvaliteta vode je zelo slaba v večjih urbanih področjih, nekontaminirane vode pa tako rekoč ni več, razen morda tiste, ki doteka iz bližnjih gorskih rezervoarjev, toda tudi pri tej se pojavlja problem prisotnosti klora, ki je v kombinaciji z organskimi snovmi v vodi sami tvori VOC-je (volatilne organske sestavine) in trihalometane, ki povečujejo tveganje za razvoj gastrointestinalnega raka kar od 50 do 100%, klor (klorine) je smrtonosen strup in pogosto vsebuje rakotvoren karbon-tetraklorid, ki se razvija v proizvodnji, je strupen kadar ga inhaliramo, v prebavljanju ali absorbciji skozi kožo.

Akutna zastrupitev povzroči diarejo, glavobol, poškodbe ledvic in smrt. Vir: Winter, FA.110 Fluorid v vodi iz vodovoda: povzroči od 30.000 do 50.000 smrti vsako leto (ZDA), stopnja rak je v mestih, kjer uporabljajo fluoridizacijo vode je stopnja narasla za 5%; povzroča alergije, tvori formacije prostih radikalov, ki v telesu ovirajo normalno rabo kisika, slabijo imunski sistem in povzročajo obolenja žleze ščitnice, Vir: Ibid. 18, deluje kot strup na kostne celice – razvija osteoporozo – Vir: Burton, AM, 775. In kje še najdemo fluor-id? V znamenitih zobnih pastah skoraj vseh svetovno znanih proizvajalcev – tudi naših …

Alois Kolar, Anton Komat, mnenja izražena v članku,
so mnenja avtorjev in ne uredništva

Zastrupitev ali toksikoza

Zastrupitev se pojavi, kadar neizločene strupene snovi iz kakršnega koli vira zasitijo kri in tkiva, limfo in medprostorne tekočine – fluide.

Takrat nastane toksikoza ali prenasičenost krvi in limfe s strupi oziroma toksini. Telo seveda takšno stanje prepozna in ga skuša odpraviti, prizadeva si ga očistiti in znova vzpostaviti normalno stanje homeostaze. Začne z izločanjem, splakovanjem teh strupov iz telesa. Zgodita se dve stvari: močneje izražena opozorila v obliki neugodja in vse večji padec energije telesa. Kot funkcionalni organizmi proizvajamo zelo velike količine strupenih produktov.

Tako npr. proizvedemo dovolj CO2, da nas lahko ‘ubije’ v nekaj minutah, toda to je le eden v množici strupenih produktov. Naši organizmi so sestavljeni iz več trilijonov celic in kakšnih 10 milijonov jih izumre vsak dan. Nove celice zamenjajo stare odmrle, ki so nevtralizirane z lisosomi, encimi, ki so v majhnih organelah znotraj samih celic. Po odmrtju celic ti encimi predelajo odmrle celice na manjše delce, imenovane celični odpadki.

Nekateri od teh produktov, kot recimo železo, beljakovine in aminokisline, se reciklirajo v telesu samem in kar kakšnih 95 % potreb po železu ter približno 70 % proteinskih potreb se izoblikuje v postopku, ki ga izvede telo samo, torej z recikliranjem. Drugi komponenti odmrlih celic pa sta RNA – ribonukleinska kislina – in DNA – deoksiribonukleinska kislina (deluje kot genetski material v celicah), ki sta zelo strupeni, dokler sta v sistemu.

Če se kopičita – kopičita pa se v večini človeških teles -, nastopi stanje zastrupitve. »To so snovi, ki jim ljudje uradne medicine pravijo virusi in tako zmotno pripisujejo tem mrtvim celičnim odpadkom moč življenja in zlonamernosti,« ugotavlja Thomas C. Fry, dr. med., eden izmed številnih praktikov Naravnega Zdravja – Naravne Higiene. Zastrupitev nastane, kadar prenapolnimo svoje telo s strupenimi snovmi od zunaj (napačna hrana) ali pa pademo na »opazovanju naših zmogljivosti« – preveč dela, premalo počitka, premalo spanja, premalo ali nič telesnih vaj, izpostavljenost močnim stresnim razmeram, čustvenim šokom, ki nas hitro oropajo živčne energije. »To je klasični univerzalni simptom, ki zelo jasno kaže na to, da so strupi dosegli koncentracijo, ki jo mora telo zmanjšati in odstraniti, preden začnejo povzročati škodo,« pravi dr. Diamond.

No, ta klasični simptom je zelo opazen v tej drugi stopnji bolezni in tudi v vseh naslednjih, od katerih zadnja se imenuje rak. V drugi stopnji je najbolj znan in običajno zelo napačno razumljen simptom vročina. Vročina je naša prijateljica in zaveznica. Ni prijetna, vendar je znak dejavnosti telesa s hitrim in edinim namenom, da se zaščiti. Vročina mobilizira vse obrambne sposobnosti telesa, kadar se pojavi nevarnost, kakršno je prekomerno kopičenje strupov v telesu. Takrat se metabolizem pospeši, vročina narašča, kar povečuje zdravljenje. To stanje kontrolira hipotalamus, ki deluje kot nekakšen termostat človeškega telesa.

Dr. med. H. Diamond ugotavlja: »Metabolizem sestavljata absorpcija hranljivih snovi in pa izločanje odpadnih snovi, torej strupov, ki nastanejo ob presnovi hrane in pa odmiranja in obnove celic. Vročina je nujna pri izločanju strupov, ki so se v telesu nakopičili in močno presegli sposobnost telesa, da bi jih toleriralo in izločilo brez te izredne prilagoditve. Vročina deluje kot katalizator, ki omogoča, da se strupi topijo, utekočinijo, preidejo v krvni obtok, kri jih prenese v organe izločanja (črevesje, mehur, pljuča in koža), od koder se izločijo iz telesa.« Ob določeni stopnji toksikoze, ko se telo želi rešiti že omenjenih strupov, govorimo o naslednji stopnji bolezni.

Kako lahko pomagamo oceanom?

Onesnaženost oceanov postaja vedno večji problem, pa če si priznamo ali ne. Ljudje smo sedaj verjetno posegli v že skoraj vsak kotiček narave in ga dobesedno uničili, čeprav nehote.

Zato je dobro vedeti, kaj storiti, da bi preprečili dodatne katastrofe. Seveda pa je potrebno začeti z majhnimi koraki, saj lahko ti pripomorejo ogromno.

Ne smetite

To je ogromen dejavnik, ki znatno pripomore k onesnaženim oceanom. Čeprav se nam morda zdi to neverjetno, pa je realnost takšna, da večina smeti, ki jih odvržemo, ob nalivih pristane v odtokih, ki se zlivajo v reke. Te pa se na koncu seveda vedno iztečejo v morje, kamor pa s seboj prinesejo tudi veliko smeti, ostale pa pristanejo na obrobjih rek.

Imejte svoj moto

Zapomnite si moto: “zmanjšajte, ponovno uporabite, reciklirajte“. S tem lahko prav tako pripomorete k bolj čistem okolju.

Povečajte svojo ozaveščenost o kanalizaciji

Vse kar se izteče v odtoke, ponavadi najde pot do oceanov. To pa je seveda lahko potencialno nevarno, če v odtoke zlivate kemikalije, ki tja nikakor ne sodijo. Vse to pa kakorkoli pogledamo škoduje življenju v oceanih, saj lahko poveča število škodljivih bakterij, virusov, mutacij, …

Razumite nevarnost strupov

Strupeni onesnaževalci, ki so jih že povezali tudi s prirojenimi napakami divjih živali, lahko povzročijo rakava obolenja tudi pri človeku. Svinec in živo srebro, ki sta pogosto prisotna v truplih morskih živali, povzročata poškodbe živčevja in spolnih organov, kar prav tako postaja resen problem, saj ta pojav ni več tako redek.

Industrijska hrana ogroža naše zdravje

Industrijsko proizvedena in procesirana hrana predstavlja eno največjih zdravstvenih tveganj sodobnega človeka.

Sprijaznimo se z dejstvom, da ima industrijska hrana z naravo toliko skupnega kot eksponati londonskega muzeja voščenih lutk madame Tussaud’s s svojimi živimi izvirniki. Ta hrana je mrtva zaradi ostankov strupov v njej, je kot mrlič, ki mu na smrtni postelji umetno polepšajo obraz in to posmrtno masko predstavljajo aditivi.

Industrijska revolucija in industrijsko kmetijstvo

Industrijska revolucija je preobrazila civilizacijo 19. stoletja in z njo se je dokončno uveljavila zamisel množične proizvodnje materialnih dobrin. Bila je tako uspešna in donosna, da se je ponujala zamisel njene razširitve na proizvodnjo hrane. Porodil se je koncept industrijskega kmetijstva. Nekritičen in hudo naiven prenos zamisli tovarniške hale v biosfero planeta je dobil obliko neskončnih monokultur, podprtih s kemičnimi gnojili. Kemična gnojila so soli, ki povečajo pridelek predvsem na račun povečanja količine vode v večno žejnih rastlinah, ki so prepojene s solmi. Z monokulturami neodpornih rastlin je človek ustvaril megagojišča, katerih razmnoževalni potencial je zaradi obilja hrane eksplodiral. Tako smo povzročili invazije škodljivcev in nujnost pesticidov. In če vemo, da sta cilja industrijskega kmetijstva le količina in tržna konkurenčnost, potem je jasno, da prvi cilj prinaša ostanke pesticidov v hrani, drugi pa aditive. Po stoletju kemičnega posiljevanja nekoč plodne zemlje smo dobili jabolka z okusom po lepenki, pomaranče z vonjem po teniških žogicah in krompir, ki ima okus oslajenega stiropora.

Čakanje

Sodobni potrošnik je lahko le bolj ali manj osveščen kupec industrijsko procesirane hrane in čas je, da se sprijazni z dvema ugotovitvama: prva je, da pesticidi in aditivi nikakor niso namenjeni nam, pač pa zgolj profitnemu interesu proizvajalcev, druga pa nam govori, da praktično za noben aditiv ali pesticid niso izdelane celovite in neodvisne študije o dolgoročnih tveganjih za naše zdravje. Čakanje na »dokončne dokaze« torej pomeni, da zavestno zastavimo svoje zdravje in zdravje svojih otrok za dobiček nekaterih in čakamo. Čakanje na »dokončne dokaze« pa se slej ko prej konča v prenapolnjeni čakalnici bolnišnice, zato je previdnost še kako na mestu.

Si, kar ješ!

Zamisel, da prehrana lahko izboljša zdravje, je stara kot človeštvo. »Si, kar ješ!« To je danes že globalna mantra, ki izvira iz pet tisoč let stare ajurvedske medicine, in tudi Hipokrat nas uči, da »naj bo hrana naše zdravilo«. Vendar kljub obsežnim in dragim raziskavam lahko danes zanesljivo rečemo le, da manj maščobe, soli in sladkorja ter več sadja in zelenjave ne bo škodilo, morda nam celo koristi. Jasno je, da se debelosti zanesljivo izognemo z manj hrane in z več telesne aktivnosti, ampak to poslušamo že petdeset let! Rezultati najnovejših raziskav nam zgolj potrjujejo, da je sestava »zdravilnega« jedilnika sila težavna reč. Še posebej, če želimo z njim držati na kratko najbolj razvpita obolenja sodobnega sveta, kot so rak, sladkorna bolezen in kardiovaskularna obolenja.

Obenem pa v javnost nenehno kapljajo razultati »raziskav«, ki govore o »čudežnosti« ali pa »tveganosti« posameznih sestavin hrane. V medijih se ustvarjajo vedno novi jedilniki, ki propagirajo določeno sestavino hrane. Tako stanje bi bilo celo zabavno, če mu ne bi nasedali mnogi posamezniki. Zapeljanci potem praznijo police z artičokami, ki naj bi učinkovale …, stojnice z brokolijem, ki naj bi preprečeval …, palete z ananasom, ki zdravi … In prav to povzroča zmedo med ljudmi. Ne pozabimo, da marketinško ustvarjene »modne« trende v prehrani iz ozadja praviloma vodita industrija in trgovina. In to zelo uspešno.

Bele nevarnosti

Zagovorniki zdravega prehranjevanja nas že dolgo svarijo pred peterico »belih« nevarnosti v naši vsakodnevni prehrani. Mednje spadajo: bela moka, belo mleko, bela sol, bela maščoba in beli sladkor. Bela živila so industrijsko procesirana, kemično obdelana in zato biološko manjvredna. Ko je tudi uradna medicina začela prepoznavati zdravstvene nevarnosti, povezane z uporabo belega sladkorja v prehrani, so se na trgu hitro pojavila umetna sladila.
Uporaba umetnih sladil v svetu vse bolj narašča, obenem pa se vse bolj množijo podatki o njihovi nevarnosti za naše zdravje. Najpogosteje uporabljana umetna sladila so: aspartam, saharin, ciklamati in sukraloza. Odgovor na dileme okrog vitkosti in sladkorne zasvojenosti je poleg radikalne spremembe jedilnika in povečane telesne dejavnosti lahko le eden: nerafiniran sladkor iz rastlin biološke pridelave, po možnosti s čim več monosaharidi, kot sta npr. fruktoza in glukoza.

Antioksidanti

Vsaj polovica odrasle populacije zahodnega sveta verjame, da dnevno jemanje antioksidantov pripomore k zdravju in da odvrača rakava obolenja. Že sam strah pred boleznijo je zadosten razlog, da se postavite v vrsto med kupce pripravkov, ki vsebujejo antioksidante. O antioksidantih je napisanega že toliko, da vse skupaj že sumljivo diši po medijski kampanji. Ali ti pripravki sploh učinkujejo? Odgovor je presenetljiv. Raziskave zadnjih nekaj let dokazujejo, da pripravki s sintetičnimi antioksidanti sploh niso učinkoviti oziroma so lahko celo škodljivi.

Pesticidi

Zdravstvene službe nenehno ponavljajo: »Jejte veliko sveže zelenjave in sadja.« Toda EU raziskava je jeseni leta 2008 pokazala, da kar 48 % sadja in zelenjave vsebuje ostanke nevarnih pesticidov. Obstajajo štiri glavne skupine strupenih pesticidov glede na prijemališče svojega delovanja na človeka.

• Prva skupina so nevrotoksini oziroma živčni strupi. Predvsem skupina pesticidov, ki jim pravimo organofosforni. To so insekticidi, ki so jih razvijali kot bojne strupe. Razvijali so jih nacisti in so z njimi ubijali Jude po taboriščih. Po 2. svetovni vojni so jih uporabili za ubijanje žuželk. Ta skupina je predvsem prisotna v južnem sadju, bananah, agrumih in je zato treba paziti pri lupinah, ki so onesnažene. Nevrotoksini so prisotni v prehranski verigi. Treba se je zavedati, da kronična izpostavljenost že malim dozam skozi daljše obdobje povzroča nepovratne poškodbe višjih centrov v možganih. Otroci so mnogo bolj ogroženi, ker še nimajo razvite pregrade med možgani in krvjo. Ljudje imajo težave s kratkoročnim spominom, pomanjkanjem koncentracije, nespečnostjo, težkimi udi ali glavo in motnjami fine motorike.
• Druga skupina so hormonski motilci, ki imajo estrogeni učinek. Pri ženskah povzročajo raka na rodilih, pri moških pa upad moškosti v smislu produkcije spermijev, testosterona in razvoja sekundarnih spolnih znakov oziroma ekspresije moškega libida. Feminizacija moških je danes svetovni problem in prerašča v svojevrstno kemično kastracijo.
• Tretja skupina so metabolični strupi, ki delujejo predvsem na energetski nivo celice. Te posledice izvirajo predvsem iz herbicidov in težkih kovin ter povzročajo številna degenerativna obolenja.
• Četrta skupina so snovi, ki so kancerogene snovi (rakotvorne). Pri raku ne moremo govoriti, da ga je več samo zato, ker je več starih ljudi.

Večino strupov dobimo skozi hrano

V Sloveniji smo vrsto let v povprečju letno odkrili 3.500–3.800 novih rakavih bolnikov. Zdaj pa je to število poskočilo na preko 10 tisoč na leto. Ne gre samo za staranje prebivalstva, ampak je v igri predvsem kemični pritisk. Večino strupov dobimo skozi hrano in vodo. O tobaku in alkoholu se odloča vsak posameznik, o strupih v hrani pa se ne moremo odločati, ker niti ne vemo, koliko jih je v hrani in kateri so. To je perverzno. Posegajo v osebne svoboščine ljudi, kajti tobak in alkohol sta osebni odločitvi, po drugi strani pa jih poglavitni problem, kemizacija okolja, ne briga. Velikokrat poudarjam, da so ogroženi predvsem otroci. Če ima mati 64 kg, otrok pa 8 kg, in če ona absorbira dva kilograma hrane oz. vode, otrok pa en, potem je ob isti hrani in vodi ta otrok štirikrat bolj obremenjen na enoto telesne teže kot njegova mama. Tega ne upošteva nobena varnostna presoja in ne vključuje noben ukrep odgovornih. Otroci so najbolj ogrožena populacija in zločin je, da se nihče ne ukvarja s tem, zakaj nedolžni otroci umirajo za levkemijo pri štirih ali petih letih. Pa ne kadijo in ne pijejo. Kje so zdravniki in zdravstvena politika, da bi jih obvarovali?

Sodobni človek ima pravzaprav le dve izbiri – ali umreti zastrupljen ob polni skledi ali pa lačen ob prazni. To sta dve podobi kovanca svetovne prehrane – bolezen in lakota. Obe tegobi na stežaj odpirata vrata v hude probleme nacionalne varnosti. Politiki so obtičali pred usodnimi izzivi, kako prehraniti prebivalstvo, kako zagotoviti zdravo hrano, kako obnoviti domačo pridelavo, kako obnoviti lokalni trg samooskrbe. Ne pozabimo, da v Sloveniji samooskrba s hrano doseže le eno tretjino in torej kar dve tretjini hrane uvozimo! Glede na dejstvo, da smo z 800 m2  obdelovalne zemlje na repu evropskih držav, bo v slovenskem prostoru dragocena vsaka krpa obdelane zemlje. Zakupite si torej svoj košček preživetja in vadite umetnost preživetja.

Prihaja čas streznitve. Največjo politično odločitev sprejemamo vsak dan (ne le na volitvah in referendumih), ko se odločamo, katero hrano bomo kupili. Ob tem ne pozabimo, da je najbolj zdrava tista hrana, ki se najhitreje pokvari. Ampak še vedno ostaja odprto vprašanje, kaj naj jemo? Predlagam, da pazljivo prisluhnete svojemu telesu. Jejte hrano, ki jo telo kliče, in pijte, vsakič, ko ste žejni. Jejte pestro in biotično pridelano hrano in pijte zdravo vodo. Predvsem pa se veselite življenja, kakršnokoli že je, saj je znano, da se večina bolezni porodi takrat, ko »zbolijo« naše misli. Skratka, bolj zdravi bomo, ko bo kmet prideloval zdravo hrano, zdravnik nas bo učil preprečevati obolenja in učitelj bo poučeval umetnost preživetja.

Anton komat, www.ringaraja.net

Ali lahko čevlji vplivajo na razvoj raka?

Nekateri ljudje imajo navado, da se ne sezujejo, ko pridejo domov. Ta navada je k nam prišla s severa, saj tam le redko naročijo gostom, da naj se sezujejo in obujejo copate.

Vendar pa samo pomislite kaj vse so čevlji doživeli, prehodili in videli! Nova raziskava je namignila, da bi lahko bili čevlji potencialni povzročitelj rakavih obolenj. Pločniki, ceste ter tlakovci namreč velikokrat vsebujejo strupene snovi, ki so za človeka izredno nevarne.

Te snovi se počasi sproščajo , mi pa jih poberemo, ko hodimo nič hudega sluteči po svetu. Vse to pa na koncu prinesemo domov. Seveda je veliko nevarnih snovi tudi v ozračju in jim nikakor ne moremo preprečiti vstopa v naše stanovanje in naše telo.

Vendar pa bi bilo dobro, da bi vsaj delež teh nevarnih snovi odstranili, če se le da. Zato bodite pametni in se sezujte, ko pridete domov. Četudi izgledajo vaši čevlji čisti, pa nosijo na sebi veliko več umazanije, kot si mislite!

Strupi v hiši

Feng shui je metoda, s pomočjo katere lahko optimalno uredimo naše bivalno okolje. Tako dosežemo izboljšanje našega psihičnega in fizičnega počutja, s tem pa povečamo naše možnosti na področju kariere, blaginje in družine. Vendar se mojstri feng shuia dandanašnji spopadajo z mnogo številnejšimi problemi, kot so se njihovi častivredni predhodniki. Med nove probleme, ki jih morajo upoštevati pri svojem delu, spadajo tudi stresi, ki jih utrpijo ljudje zaradi škodljivih kemikalij v lastnem domu.

Naraščajoče onesnaževanje okolja

V zadnjem času se ljudje vse bolj zavedajo globalne nevarnosti onesnaževanja okolja, ki je v veliki meri posledica kemikalij. Bolj malo pa jih je, ki se zavedajo onesnaževanja s kemikalijami znotraj doma. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so raziskave zraka pokazale, da je zrak znotraj povprečnega stanovanja 10 krat bolj onesnažen kot na prostem. Največja sprememba kakovosti bivanja se je zgodila po energetski krizi v sedemdesetih letih. Da bi zmanjšali porabo energije, so začeli s temeljito izolacijo stavb. Gibanje zraka v stavbah se je zaradi tega zelo upočasnilo in prisotni plini ne morejo več v celoti na prosto. Skratka, hiše ne dihajo.

Gradbeni materiali so se v zadnjem času močno spremenili. Vsako leto se proizvede okrog 250 000 novih kemičnih substanc, od tega jih okrog 5000 uporabijo za gradbene materiale. Moderne hiše imajo tipičen vonj, ki izhaja iz mešanice kemikalij, izhajajočih iz gradbenih materialov. Ker ima večina hiš centralno ogrevanje in s tem višje temperature, se v prostor izloča več kemičnih spojin kot sicer.

Hlapi organskih kemičnih spojin

Splošno mnenje je, da majhne količine posameznih kemikalij ne morejo škoditi. Nihče ne ve natančno, kakšne posledice ima dolgotrajna izpostavljenost mešanicam različnih plinov. Danes se ob splošnem poslabšanju zdravstvenega stanja prebivalstva vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali niso koncentracije strupov, ki so jih nekoč smatrali za nepomembne, morda kljub vsemu nevarne.

Reakcije na kemične strupe so različne. Bolezenske simptome, ki jih povzročajo, je težko diagnosticirati. Ker ti strupi prihajajo iz tako različnih virov, prizadenejo celo telo. Mnogi ljudje so zelo občutljivi in kažejo spontane reakcije, kot so težave z dihanjem in izpuščaji. Kadar so izpostavljeni višjim koncentracijam, se pojavlja glavobol. Bolniki, ki trpijo zaradi alergij, in astmatiki zelo hitro opazijo simptome, ki jih povzročajo strupi iz okolja. Probleme imajo zlasti z izpušnimi plini, topili, mehčalci in dišečimi snovmi. Te snovi seveda škodujejo tudi drugim ljudem, ampak dalj časa traja, da občutijo posledice.

V zraku znotraj stanovanjskih stavb so zaznali več kot 800 hlapnih organskih substanc, ki izhajajo iz različnih gradbenih materialov in stanovanjske opreme. Največji onesnaževalci so organske kemične spojine, katerih glavna zastopnika sta formaldehid in benzol.
Formalin se uporablja že več kot 100 let v industriji gradbenih materialov in pohištveni industriji. Hiše, ki so bile zgrajene po letu 1980, vsebujejo trikrat več formaldehida kot starejše stavbe. Zlasti montažne hiše so bile prepojene z njim. Glavni vir formaldehida so bili proizvodi iz zlepljene žagovine, ki se uporabljajo za iverne plošče, pohištvo, delovne plošče, podlage in podobno. Vsebovale so ga tudi tapete, lepila, oblačila, ki se ne mečkajo, posteljno perilo, zavese, kozmetični preparati,…

Ugotovili so, da formaldehid draži kožo in sluznico, povzroča težave z dihanjem, vrtoglavico, slabost in alergije, pri daljši izpostavljenosti pa spodbuja nastanek rakastih obolenj. Poskušajo ga zamenjati z izocianati in nekaterimi drugimi kemičnimi spojinami, ki so sicer okolju bolj prijazne, za zdravje pa prav tako škodljive.

Zaščita pred strupenimi organskimi hlapi

Največ plinov se izloči, ko so hiše oziroma materiali novi. Vendar lahko plin izhaja še deset let. Da bi očistili zrak, postavimo v prostore več zdravih rastlin. Posebno učinkoviti pri nevtralizaciji formaldehida sta pritlikava datljeva palma in sabljasta praprot »Bostoniensis«. Druge rastline, ki nevtralizirajo pline v stanovanju in jih je enostavno gojiti, so: palma areka, šibasta palma, gorska palma, Ficus, Dracaena, bršljan in enolist. Če imate možnost, zahtevajte, da vam vgradijo masivni les namesto ivernih in podobnih plošč. Pri brušenju in žaganju teh plošč poleg tega nastaja zelo fin prah, ki je nevaren za zdravje.

Pesticidi

Dokazano je, da se 80 – 90 % vseh pesticidov (sredstva za zatiranje plevelov, rastlinskih bolezni in škodljivcev), ki jim je človek izpostavljen, nahaja v hiši. Lebdijo v zraku, nahajajo se v volnenih preprogah, noter jih prinašamo s čevlji ali pa so v pitni vodi. Najdemo jih v sveži zelenjavi in sadju in v konzervirani hrani. Prinašamo jih s kroglicami proti moljem, z ovratnicami proti bolham in z raznimi pršili. Če sami vrtnarimo in ne uporabljamo zaščitnih sredstev za rastline, lahko strupeni hlapi pridejo po zraku iz sosedovega vrta. Še večja nevarnost obstoja, če stanujemo v bližini kmetijskih površin, javnega parka ali igrišča za golf. Slednja so znana po velikopotezni porabi pesticidov.

Zmanjšanje nevarnosti zaradi pesticidov
Nikoli ne veste, kaj nosite na čevljih. Zato sezujte čevlje takoj po prihodu domov in tudi obiskovalce prosite, da storijo isto. Tako bo na preprogah manj pesticidov in prahu. Ko kupujete volnene preproge, dajte prednost tistim, ki niso obdelane s pesticidi.
Uporabljajte vodni filter, ki nevtralizira pesticide v vodi, za pitje in kuhanje. Če si lahko privoščite, kupujte biološko pridelano hrano.
Zračite stanovanje vsak dan in spustite noter sončno svetlobo, ki pospešuje kemično razgradnjo pesticidov.

Plini, ki nastajajo pri izgorevanju

Pri kuhanju in ogrevanju na plin in trda goriva se sproščajo ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, ogljikovodik, dušikov oksid in mikroskopsko majhni delci, ki lahko škodujejo zdravju. Posledica zbiranja teh plinov v stanovanju so kronične težave z dihali, glavobol, slabost, utrujenost in celo depresija. Ogljikov monoksid je brez vonja in je zato posebno nevaren. Že zelo majhna količina tega izjemno strupenega plina lahko v nekaj urah povzroči smrt. Minimalne količine ogljikovega monoksida, ki uhajajo skozi daljši čas, povzročijo simptome, podobne gripi in kasneje motnje v spominu. Postopoma se zmanjšuje opravilna sposobnost prizadetega. Iz plinskih štedilnikov izhaja tudi dušikov oksid. Če med kuhanjem ne zračimo kuhinje, se količina plinov v zraku poveča. Gospodinje, ki dnevno kuhajo na plinskem štedilniku, so dovzetne za depresijo. Pokvarjena plinska napeljava je lahko vzrok za katastrofo.

Ne smemo pozabiti tudi na cigaretni dim. Najmanj 40 od 200 snovi, ki jih vsebuje cigaretni dim, so rakotvorne. Cigaretni dim tudi zmanjšuje koncentracijo negativnih ionov v zraku, kar ima za posledico zaspanost, slabo počutje in slabo koncentracijo.

Zmanjšanje nevarnosti zaradi produktov izgorevanja
Plinsko napeljavo mora postaviti strokovnjak. Zagotoviti moramo redno vzdrževanje teh aparatov in zračenje prostorov. Kuhinjska napa naj bo vključena, kadar kuhamo. Odprimo tudi okno. Kajenje v stanovanju dovolimo samo v določenem prostoru, kjer je več rastlin in imamo okno odprto.

Radon

Radon je radioaktivni plin brez vonja in nastaja kot stranski produkt pri razpadanju urana v zemlji. Kjer podlaga omogoča, se dvigne na vrh in prodira v hiše. Nabira se v kleteh. Ni nobenih predhodnih znakov bolezni. Pri daljši izpostavljenost pa obstoja velika nevarnost za raka na pljučih. Kadilci so v dvakrat večji nevarnosti kot nekadilci.

Zmanjševanje učinkov radona
Informirajmo se, če je v naši bližini dokazan radon. V tem primeru pokličimo strokovnjaka, ki bo izmeril koncentracijo radona in proučil možnosti prezračevanja, obenem pa pregledal, če so kakšne razpoke in jih zaprl. Radon deluje najmočneje tam, kjer prodre v hišo. Če odkrijemo v hiši radon, ne smemo imeti v kleti nobenih bivalnih prostorov.

Talne obloge

Nekoč smo imeli na tleh volnene in druge preproge iz naravnih materialov. Danes pa je približno dve tretjini preje za izdelavo preprog  in talnih oblog iz nylona. Sintetične preproge vsebujejo lepila, ki oddajajo v prostor formaldehid in fenol. Ljudi, ki prebivajo v takih prostorih, pestijo težave z dihali, slabost, utrujenost in težave s spominom. Sintetične obloge ustvarjajo tudi pozitivne ione, ki povzročajo visok statični naboj v zraku. Ta zmanjšuje nivo seratonina v možganih, kar se odraža v glavobolu in zaspanosti.
V preprogah in talnih oblogah so tudi pesticidi, ki preprečujejo, da bi se v njih razmnožile bakterije, glivice in insekti in da jih ne bi načeli glodalci. Ta mešanica plinov izhaja v prostor približno tri mesece. Tudi podloga iz gume, ki so na hrbtni strani nekaterih oblog, je škodljiva za zdravje. Boljša je podloga iz jute.

Zdrava alternativa sintetičnim talnim oblogam
Preproge in tekači iz naravnih vlaken (volna, sisal, morska trava), ki so barvani z naravnimi barvili, so boljši kot sintetične obloge. Če pa že hočete sintetično talno oblogo, zahtevajte takšno, ki ima velik delež volne in hrbtno stran iz jute.

Še boljša alternativa je naravni les, če ni kemično obdelan. Ta omogoča energiji, da kroži po prostoru. Tla, ki so preveč obložena s preprogami, namreč ovirajo gibanje zraka in ustvarjajo občutek zatohlosti. V takem prostoru se slabo spi in sčasoma ljudje zbolijo na srcu in ožilju.

Regina S. Rant

Naprej »