Nasvet strokovnjaka: Strune na vrtu in kako se jih znebiti
Pisala nam je bralka, ki jo je zanimalo, kako bi se lahko znebila strun na vrtu, ki ji uničujejo pridelek:
Pozdravljeni!
Prebrala sem že veliko vaših člankov, vendar nisem še nikjer zasledila, kako na naravni način zščititi rastline pred strunami. Karkoli presadim (paprika, paradižnik, solata, …) kmalu oveni in propade – skozi korenine naredijo luknje strune.
Vedno dam v zemljo poleg vseh presajenih rastlin tudi krompir, strune so v krompirju in v mladih sadikah,po vrtu imam potresen pepel, svetovali so mi naj po vrtu polijem kis, kar sem tudi storila …
Ker res ne vem več, kaj storiti, se obračam na vas. Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.
Jožica
Strune na vrtu so lahko prava nadloga, saj nam lahko uničijo skoraj ves pridelek.
Na vprašanje je gospe Jožici odgovorila naša strokovnjakinja za ekološko vrtnarjenje, Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.:
Žal odgovora, s katerim bi vašo težavo hitro rešili ni. Možnosti je več, najboljše je, da jih med seboj kombinirate. Strune so ličinke hroščka pokalice. Odrasle pokalice ne povzročajo neposredne škode z objedanjem rastlin, vendar se seveda razmnožujejo in zato je potrebno tudi odrasle osebke pobirati in jih uničevati. Odrasle pokalice odlagajo jajčeca, katera uničimo s prekopavanjem zemlje, tako preprečimo, da se razvijejo ličinke – strune.
Stune zelo privablja krompir, zato zvečer v zemljo damo več na polovico prerezanih krompirjev, zjutraj pa jih poberemo ven ter jih uničimo. Če na krompirju ne bo ličink – strun, potem vaša težava niso strune, ampak kakšen drug škodljivec.
Strune so ličinke hrošča imenovanega Pokalica (na sliki).
Roža žametnica (Tagetes), njene korenine izločajo snov, ki je strupena za strune. Torej, če strnemo, zemljo je treba dobro prekopati, na gosto zvečer zakopati prerezan krompir, ki ga zjutraj vzamemo ven in uničimo, ko boste postopek s krompirjem večkrat ponovila in bo na krompirju vedno manj strun lahko začnete saditi zelenjavo s tem, da po celem (gosto) vrtu naredite majhne otoke žametnice (morda kar vrsta zelenjave, vrsta žametnice in tako naprej), med vrstami zelenjave redno obdelujemo tla (globoko pletje) ter pobiramo odrasle hroščke pokalice (na sliki) po vrtu in okrog vrta.
V kolikor to ne zaleže ali vam postopki ne ustrezajo obstaja registriran bio insekticid Naturalis, ki je namenjen prav zatiranju strun.
Želim vam veliko uspeha in obilo zdrave pridelane zelenjave!
Lep pozdrav,
Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.
Zakaj so nekateri ptiči, krt, pikapolonica in druge živali koristni v vrtu?
Med koristne živali štejemo plenilske stenice, plenilske pajke in skakače, pikapolonice, stonoge, krastačo, ptice, krta in ježa. Zakaj pravimo, da so to koristne živali? Pravzaprav zato, ker so vsi našteti koristne živali zaradi vrste hrane, ki jo potrebujejo za preživetje.
Ptiči
Z vidika varstva rastlin so ptiči zelo pomembni kot žužkojedi. Prav med žuželkami je namreč veliko pomembnih škodljivcev kmetijskih in drugih rastlin. Veliko koristnega dela namesto nas opravijo poleg sinic, škorci, lišček, rdečerepka in ščinkovci in še nekateri drugi. Pomladi in poleti se sinica hrani predvsem z žuželkami, kot so gosenice, stenice in hrošči rilčkarji, pobira pa tudi pajke in majhne polže. Še posebej pa ji teknejo gosenice malih zimskih pedicev, oljčnega molja, molja mladih poganjkov, hrastovega listnega zavrtača ter ličinke in bube oljčne muhe. Kot zanimivost naj omenimo, da samec in samička sinice tekom poletja svojim mladičkom prineseta tudi do 30 kg gosenic, poleg teh pa še kar nekaj drugih škodljivcev z vrta.
Krt
Krt je pravzaprav koristna žival. Med njegovo hrano lahko namreč najdemo tudi žuželke, ki so škodljive (ogrci, strune, gosenice sovk …). Kot škodljivca naših vrtnin pa ga pojmujemo predvsem, zaradi tega ker, ko pride na vrt, rad poškoduje rastlinske korenine, poje pa tudi deževnike, ki pa so v tleh koristni. Deževnikom pravzaprav pregrizne trebušnjačo s čimer jih naredi negibne, a žive. Take jih pušča v svojih rovih kot rezervno hrano.
Pikapolonica
Odrasla pikapolonica na dan uniči na stotine listnih uši. Ličinke pikapolonice so pa še posebej »požrešne«, saj pojedo tudi 400 listnih uši na dan.
Poleg ptičev, krtov, pikapolonic so zelo koristni tudi ježi, žabe in krastače, ki prav tako uničijo veliko škodljivcev, predvsem polžev in črvov kot tudi nekaterih insektov. Poznamo pa še nekaj manjših žuželk, ki so ravno tako koristne v našem vrtu to so muhe trepetavke, tančičarice, najezdniki in strigalice. Večinoma se prehranjujejo z listnimi ušmi.
Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.,
Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka.