Zdravilna morska voda

Morska voda vsebjeje pravo bogastvo zdravilnih snovi, ki nam pomagajo na poti k boljšemu zdravju in počutju. Poleg sestavin in rastlin, ki se uporabljajo v kozmetiki, v morju najdemo tudi morsko hrano, sol in še marsikaj. Morska voda vsebuje tudi vrsto mineralnih snovi in elementov, ki imajo velik pomen za normalno delovanje našega telesa, uravnavajo presnovo ter delujejo proti utrujenosti, stresnemu stanju in krepijo obrambo proti infekcijskim boleznim.

Morska voda vsebuje tudi t.i. oligoelemente, ki pozitivno vplivajo tudi na sluznico dihalnih poti, od tod tudi ta zdravilni učinek, ki ga poleti občutimo v bližini morja, še posebej na določenih predelih Jadrana, kjer so posebej zato ustanovili tudi centre za bolnike z boleznimi dihal, kot je na primer astma. Ključno vlogo tukaj seveda igra morska sol.

Glavne sestavine, ki se vse bolj uporabljajo tudi v raznih wellness centrih so poleg morskega zraka še morska voda, morska sol, alge in pa blato z dna morja. Pozitivni učinki takih terapij se kažejo pri vnetjih kože, močnejšem imunskem sistemu, odpravi ledvenih bolečin, blaženju revmatskih težav in sproščanju telesa. Razne morske in blatne kopeli dobro čistijo in regenerirajo tudi kožo.

Stres in njegove posledice

Koristen obrambni mehanizem, ki je človeka v pradavnini ohranjal pri življenju, je v sodobnem okolju postal problematičen. Medtem ko je kratkotrajni stres pozitiven in nas celo spodbuja k dejavnosti in ustvarjalnosti, je dolgotrajna podvrženost stresu vzrok za pojav marsikatere bolezni.

Kaj je stres?

Strokovnjaki stres opredeljujejo kot odgovor organizma na zunanje okoliščine oziroma kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese. Gre za mehanizem, ki je človeku v pradavnini omogočil, da se je primerno odzval na nevarnosti v okolju. Posledica stresa je psihična napetost. Ta povzroča fiziološke procese, ki so za organizem, če jim je dolgotrajno izpostavljen, lahko nevarni. Že dolgo velja, da pozitivno mišljenje, psihično ravnovesje in optimistično razpoloženje pozitivno vplivajo na obrambne sposobnosti telesa. S tem področjem se ukvarja psihonevroimunologija, veda, ki raziskuje vpliv razpoloženja in duševnosti na telesno zdravje. Dokazano je, da stres poslabša simptome pri rakavih boleznih, luskavici, revmatoidnem artritisu, astmi in kronični vnetni bolezni črevesja. Še posebej nevaren za zdravje je kronični stres, ki je posledica dolgotrajne neizogibne izpostavljenosti stresorjem ali posledica povečane nagnjenosti k stresnemu odzivu. Kronični stres povzroča motnje spomina in učenja, duševne bolezni (anksioznost, depresija, samomorilnost), presnovne in srčno-žilne bolezni (debelost, hipertenzija, ateroskleroza) in nagnjenost k zasvojenosti.

Kaj se v telesu odvija ob stresu?

Stres se prične, kadar naletimo na katerega od stresorjev. Stresorji so ovire, zahteve, obremenitve ali izzivi, ki sprožijo stres. Poznamo stresorje ozadja (npr. vsiljen ritem dela, vsakodnevno hitenje na poti v službo, pomanjkanje materialnih dobrin), osebne stresorje in kataklizmične stresorje, ki doletijo udeležence neke katastrofe (npr. poplave, potresa, požara). Ko telo zazna zunanjo nevarnost, se pričneta izločati hormona adrenalin in noradrenalin. Adrenalin pospeši srečni utrip, krvni obtok v mišicah, ritem dihanja in znojenje, poviša vrednost sladkorja in maščob v krvi in zmanjša dejavnost prebavil. Nekateri stresorji, na primer stresorji, ki jih uvrščamo med kataklizmične, delujejo enako na vse ljudi. Na splošno pa velja, da se stresorji od človeka do človeka razlikujejo. Prav tako se razlikuje tudi prag stresa pri posameznem človeku. Kako občutljivi smo na stres, je odvisno od več različnih dejavnikov, tudi od dednosti.

Sodobno življenje in stres

Problem življenja v sodobnem svetu je, da naše telo zazna nevarnost in nas nanjo opozori, tudi ko realne življenjske nevarnosti ni. Prej opisan proces se sproži ob priložnostih, kot je pogovor pri šefu v službi, v prometu (tudi ko nismo fizično življenjsko ogroženi) ali v drugih podobnih okoliščinah. Zdi se, da je v sodobnem načinu življenja takšnih okoliščin še posebej veliko, kar je paradoks, če pomislimo na to, da živimo v resnici veliko bolj varno življenje, kot so ga živeli ljudje v pradavnini. Predvsem na količino stresa vlivajo spremembe, le-tem pa smo v sodobnem svetu kar naprej izpostavljeni. Kljub temu pa je zmerna količina stresa v našem vsakdanu tudi danes pozitivna. Prav stres je namreč tisti, ki nas spodbudi, da ob priložnostih, kot so izpiti, razgovori za službo, nastopi pred množico, damo vse od sebe. Problem je, kadar se koristen stres zaradi različnih dejavnikov prevesi v škodljivega in nas ne spodbudi k boljšemu delovanju, pač pa nas ohromi. V takšnih primerih se moramo vprašati, zakaj se to dogaja, in se čim prej poučiti o načinih, s katerimi bomo lahko odpravili težavo. Mnogo tovrstnih težav dandanes izhaja iz izgorelosti oziroma dolgotrajne izpostavljenosti stresnim dejavnikom. Gre torej za težavo, ki je povezana z določenim življenjskim obdobjem in jo je mogoče z nekaj znanja odpraviti.

Zdravljenje stresa

Naučiti se kontrolirati stres je izziv, ki se ga moderni človek, ki želi živeti dolgo in zdravo življenje, enostavno mora lotiti. V Ameriki stres zdravijo na posebnih klinikah, v Evropi pa se raje zatekamo k tečajem upravljanja s stresom. Ker je stres zelo subjektiven pojav (kar je za nekega človeka stresor, je za drugega lahko popolnoma nemoteče), so tudi načini konstruktivnega soočanja s stresom od človeka do človeka različni. Terapije, s katerimi je mogoče učinkovito blažiti stres, so akupunktura, ayurveda, Bachova cvetna terapija, homeopatija, masaža, reiki joga in še nekatere druge. Pomagate si lahko tudi z obiskom psihologa ali terapevta. Večina tehnik za soočanje s stresom vključuje 5 osnovnih receptov: globoko dihanje, poslušanje pomirjujoče glasbe, smeh, menjava okolja (lahko tudi zgolj sprehod iz ene sobe v drugo) in vizualizacija samega sebe v neki ugodni situaciji. Kadar smo pod stresom, se bomo najhitreje znebili negativnih občutkov s pomočjo telesne dejavnosti. Najhitreje učinkujejo ‘kardio’ dejavnosti, kot so hitra hoja, tek, plavanje ali telovadba. Dobro je, da naštete tehnike kombinirate s sproščanjem. Tehnik sproščanja se lahko naučite na tečajih joge, načine sproščanja pa vam lahko predstavi tudi terapevt.

Okrepite protistresno obrambo s pravilno prehrano

Svojo vlogo v procesu soočanja s stresom ima tudi prehrana. Določena prehrana ugodno vpliva na moč živčnih celic. Živčne celice so v sodobnemu svetu deležne izjemno velike količine dražljajev, zato ni nič čudnega če postanejo izčrpane. Za lažje prenašanje vsakodnevnih stresov so krepki živci nujno potrebni. Pomemben izvor energije za delovanje živčnih in možganskih celic so sladkorji, zelo pomembni pa so tudi cink, magnezij, holesterol, lecitin, beljakovine in B vitamini. Od cinka sta med drugim odvisni sinteza serotonina, hormona, ki nam omogoča občutke sreče, in proizvodnja melatonina, hormona epifize, ki upravlja s procesom staranja, krepi imunski sistem ter upravlja našo notranjo uro. Vitamini iz skupine B pomirjajo, blažijo bolečino in izboljšujejo prekrvavitev, predvsem pa delujejo proti stresu in ščitijo živčne celice. Vsaka od naštetih snovi ima pomembno vlogo pri krepitvi živčnih celic, njihovo pomanjkanje pa lahko povzroči razdraženost, slabo koncentracijo, slabo razpoloženje in večjo dovzetnost za stres.

Domači pripravki proti stresu

Naj bodo farmacevtski pripravki zadnje, po čimer posežete v primerih, ko menite, da se soočate s stresom, razen če vam tako naroči zdravnik specialist. Pomirite se s tehnikami sproščanja ali pa uporabite katerega od domačih naravnih izdelkov, ki so jih v ta namen uporabljale že naše babice.

Čaj proti stresu

• 1 žlička koprovih semen
• 2 dcl vode
• žlica medu

Zdrobite koper. Zdrobljeno maso prelijte z vrelo vodo. Pustite pokrito 10 minut, nato precedite in osladite z medom.

Bezgovo mleko

• 2–3 sveži bezgovi cvetovi
• 2 skodelici mleka
• cimet
• žlička medu

Bezeg namočite v hladno mleko. Mešanico počasi segrevajte na štedilniku 5 minut. Odstavite in dodajte cimet in med.

Mleko s hmeljem

• 2 žlički hmelja
• 1 skodelica mleka
• 1 žlička medu

Zakuhajte hmelj v mleku, dodajte med. Odstavite s štedilnika, pokrijte s pokrovko in pustite stati 10 minut. Precedite in popijte pred spanjem.

Tinktura iz baldrijana

• 40 g svežih ali sušenih koreninic baldrijana
• 200 ml 70-odstotnega alkohola

Koren zmeljite v mešalniku, dajte v kozarce za pripravo ozimnice in tesno zaprite s pokrovom. Pustite stati najmanj 2 tedna. Precedite skozi tanko krpo. Nalijte v temno steklenico in tesno zaprite. Uporabljajte po potrebi, a ne več kot nekaj kapljic naenkrat.

Kokosova voda

Sok mladega kokosa ali kokosova voda deluje razstrupljevalno, saj nase veže strupe ter čisti prebavne poti, poleg tega pa potiska strupe iz našega telesa. Ravno ta lastnost je glavna prednost, po kateri se mladi kokos razlikuje od drugih sadežev, s katerimi se pomagamo telo razkisati in ki ne zanjo pa strupov spraviti iz organizma.

Kokosova voda odlično razstruplja in razkisa telo. Ima tudi sposobnost hlajenja, kar je še posebej dobrodošlo ob vročih dnevih  in učinkovito gasi žejo. Je tudi odličen naravni izotonik, ki pomaga hitro obnoviti tekočino po napornem delu ali športu. Pitje kokosove vode je zelo priporočljivo pri vročini in dehidraciji, saj olajša celicam ponovno sprejemanje potrebne vode.

Po ayurvedi je sveži kokos tudi naravno sredstvo proti stresu, dobro pa je vedeti, da termično obdelani sok mladega kokosa oz. kokosova voda popolnoma izgubi večino koristnih sestavin, zato je pomembno, da je pridelana na hladen način.

V osrednji Ameriki je kokosova voda zelo priljubljena pijača na avtocestnih počivališčih in plažah, pod imenom ‘agua de pipa’, kjer kokos odprejo pred vami, s čimer je zagotovljena svežina soka.

Kokosova voda vsebuje številne telesu koristne sestavine. Poleg tega, da je bogata je z vitaminoma C in B, v njej najdemo vse najpomembnejše minerale, kalcij, kalij in magnezij ter železo, fosfor, natrij in baker. Kozarec kokosove vode vsebuje približno 550 mg kalija, kar je skoraj dvakrat toliko kot ga najdemo v eni banani. Ker vsebuje glukozo, je prijetnega sladkega okusa, hkrati pa primerna tudi za diabetike, saj drugih sladkorjev ne vsebuje. Kokosova voda je izjemno bogata s proteini. Njena sestava je tako zelo podobna plazmi, naravni tekočini v človeškem telesu, da jo v medicini včasih uporabljajo kot transfuzijo.

Pozitivni učinki kokosove vode

• Kokosova voda znižuje krvni tlak. To so dokazale številne raziskave, saj kokosova voda vsebuje veliko koncentracijo elektrolitov.
• Preprečuje mišične krče bolje kot banane in drugi športni napitki, ravno tako zaradi svoje velike vsebnosti elektrolitov.
• Pomaga pri hujšanju, saj lahko nadomesti druge visokokalorične osvežilne in gazirane pijače
• Preprečuje in zdravi mačka, če popijete preveč alkohola.
• Kokosova voda blagodejno deluje na kožo, tako kot pijača, kot tudi če jo nanesemo neposredno na kožo, kjer pomaga pri zdravljenju aken in rdečice.

Tudi v Slovenijii nas dobite sokove narejene iz ekološko pridelanega mladega kokosa, brez termične obdelave. Pri nakupu kokosove vode bodite pozorni na napise na embalaži. Termično obdelana kokosova voda izgubi večino koristnih sestavin. Izberite tiste znamke, ki vsebujejo kokosovo vodo, obdelano s hladno sterilizacijo. Nekatere kokosove vode vsebujejo dodane vitamine in druge sestavine, vendar se je bolje odločiti za popolnoma naravne različice.

Zasluge za množično pitje kokosove vode v zvezdniških krogih imajo, poleg zdravilnih učinkov, še nekatere druge njene čudovite lastnosti. Tako priljubljena na rdeči preprogi ni zgolj zaradi slastnega svežega okusa, pač pa tudi zato, ker blaži posledice alkoholnega ‘mačka’. Za tiste, ki pazijo na zunanjost, je kokosova voda pravi zaklad: pitje kokosove vode ima pomlajevalne učinke, lepša kožo in pospešuje izgubljanje odvečnih kilogramov. Ker nima skoraj nič kalorij in je bogata z elektroliti, jo rekreativni in profesionalni športniki s pridom uporabljajo kot naravno nadomestilo izotoničnih pijač. Veliko nutricionistov priporoča, da kokosovo vodo pijete vsak dan, vendar pa s količino kljub temu ne gre pretiravati. Pitje velike količine kokosove vode ima odvajalni učinek. Kokosova voda pomaga odstraniti toksine iz telesa, zato je zelo primerna pijača pri postenju. Pijte jo zmerno, do dva kozarca na dan.

Neem (Nim) – čudo sveta iz ljudskega zdravilstva

Ali poznate Neem (Nim), ki je ena izmed sestavin bazičnega prahu? Neem velja za čudo sveta in je zadnjih nekaj let najbolj raziskovana rastlina na svetu in je zaradi izjemnih zdravilnih lastnosti največkrat uporabljena sestavina v Ayurvedski medicini.

Neem deluje antiseptično in antibakterijsko. Ima neverjetno veliko zdravilnih lastnosti, kot so: izboljšuje telesno odpornost, razstruplja telo, čisti kri, deluje protivnetno, lajša in odpravlja prebavne težave. Ugotovljeno je, da preprečuje in blaži sladkorno bolezen ter ugodno deluje kot preventiva rakavim obolenjem. Pomaga pri alergijah, revmatičnih obolenjih, žolčnih kamnih, malariji, pozitivno vpliva na vid, predvsem pa ugodno vpliva na kožo, lase in nohte. Odpravlja akne, luskavico in ekceme, ter zdravilno vpliva na kožne bolezni.

Prve zapise o uporabi nima lahko zasledimo v starodavni vzhodnoindijski kulturi Harrapa, kjer so to rastlino že pred 5000 leti dodajali v različna zdravilna in lepotilna sredstva. V ajurvedski medicini, ki je več tisoč let stara metoda zdravljenja, uporabljajo nim kot eno od osnovnih sestavin svoje lekarne.

Zdravilne lastnosti nima so opevane tudi v najstarejših spisih, napisanih v sanskrtu (najstarejši jezik). Zaradi številnih zdravilnih lastnosti je nim sestavni del domače lekarne. Nim je tudi naravni ne-toksični repelent.

Zahodni zdravniki so imeli nim za ljudsko zdravilo. Danes pa ugotavljajo, da je nim močno in varno sredstvo pri zdravljenju številnih zdravstvenih težav. Še posebej je privlačen, ker nima stranskih učinkov. Sodobne znanstvene raziskave potrjujejo trditve zdravilcev ajurvede, da je nim zelo koristna rastlina, ki pomaga pri reševanju cele vrste zdravstvenih težav…

• Nim izboljšuje telesno odpornost in znižuje tesnobo in stres
• Nim razstruplja telo(sprošča T limfocite, ki preprečujejo infekcije)
• Nim čisti kri in dobro vpliva na vse bolezni srca
• Nim deluje protivnetno (bradavice, glivice, luskavica, dermatitis, odprte rane, akne, maligni melanom, herpes,…)
• Nim uničuje plesni in glivice :

1. Trichophyton – atletsko stopalo
2. Epidermophyton – koža, nohti…
3. Microsporum – lasje
4. Trichosporon – prebavni trakt
5. Geotrichum -bronhiji, pljuča, sluznice…
6. Candida – usta, pljuča, črevesje, vagina…

• Nim lajša in odpravlja prebavne težave (želodčne rane, zaprtost, driska, refluks, napihnjenost…)
• Nim preprečuje in blaži sladkorno bolezen
• Nim je preventivno sredstvo proti rakavim obolenjem
• Nim ugodno vpliva na kožo, lase in nohte
• Nim pomaga proti alergijam (pršice, cvetni prah, hrana, živali…)
• Nim  pomaga proti revmatičnim obolenjih (preprečuje nabiranje kislin v sklepih…)
• Nim je odličen proti žolčnih in ledvičnih kamnih
• Nim je preventivno sredstvo proti malariji (uničuje parazite, odganja komarje…)
• Nim pozitivno deluje na vid
• Nim intenzivno učinkuje proti parazitom, glivicam, proti bakterijsko in proti virusno (afte, paradontoza…)
• Nim se uporablja tudi kot čistilno in razkuževalno sredstvo, ter kot naravni pesticid
• Nim deluje kot naravni antibiotik in insekticid, brez stranskih učinkov !!!

Moderne raziskave potrjujejo tradicionalno uporabo Nima. Vpliva na razmnoževanje virusov in jim hkrati onemogoča napad na gostitelja. Deluje tudi na navadnen prehlad. Nim močno krepi imunski sistem. Znanstveniki še niso pojasnili delovanja Nima, enotni pa sogled tega, da že po nekaj zužitjih okrepi celostni in celični imunski sistem, istočasno pa uniči ali upočasni rast mnogih neprijaznih organizmov kot so bakterije, virusi in gube. Ker čisti zrak in deluje antibakteriološko je nepogrešljiv pri bolnikovi postelji. Starodavni zdravilci z Nimom zdravijo tudi epilepsijo, diabetes, prebavne motnje, malarijo, razne črevesne in trebušne zajedalce, opekline, žolč. Prvi dve knjigi o Ayurvedi Caraka Samhita in Susruta Samhita (stari več kot 2000 let) vsebujeta več kot sto načinov uporabe Nima. Nimovi produkti niso strupeni človeku in toplokrvnim živalim. Ne onesnažujejo okolja.Uporaba Nima kot insekticida nima nobenih stranskih učinkov.

Neem je čudež narave

Ne glede na duhovna prepričanja Indijcev, pa dokazujejo vso tradicionalno rabo neema v ajurvedskih zdravljenjih. Ne le da učinkuje v čisto vseh naštetih primerih, o katerih ste si ravnokar prebrali, pač pa preprečuje in blaži sladkorno bolezen in raka. Ko v telesu “sreča” rakave celice, se v njem sproži mehanizem, po katerem te celice naravnost napade in jih ubije. Strokovnjaki temu pravijo “program celične smrti”. V resnici s tem programom oboroži imunske celice našega telesa, ki potem napadejo vsiljivce. Raziskave so potrdile, da izdeluje encim, ki vpliva na celice, ki povzročajo raka na pljučih, želodcu, koži, prostati in prsih. Na nekatere rakave celice pa njegov vpliv še preverjajo. Jačanje imunskega sistema je ena izmed neemovih najpomembnejših prednosti, saj s tem celostno pomaga telesu.

Presenetljivo pa je tudi to, da je neem lahko zelo dobra kontracepcija. Zdrava različica kontracepcijskih tabletk se je namreč pojavila kot sredstvo proti zanositvi za – moške! Že v osemdesetih so ugotovili, da moški, ki so te tablete jemali mesec dni neprekinjeno, niso zaplodili otrok. Enako se je izkazalo za ženske, ki so ga kot kontracepcijsko sredstvo uporabljale že veliko poprej. Še več kot to – učinkovito brani pred spolno prenosljivimi boleznimi. Najboljše od vsega pa je to, da izjemna učinkovina, ki jo uporabljajo tudi za bazični prah, nima nobenega stranskega učinka. Kaj si sploh lahko boljšega želimo od zdravilnih učinkovin?

Bazični prah, katerega sestavina je tudi Neem,  bo pomoril bakterije, glive in toksine znotraj, tam, od koder prihajajo.

Lubje, listje, olje

Lubje ima grenak, hladen in trpek okus. Tradicionalno so ga uporabljali (in ga še vedno) za zdravljenje utrujenosti, neravnovesja v kapha doši (po ajurvedskih načelih določen tip telesa), vročine, zajedavcev in pomanjkanja apetita. Ker je izjemno antiseptičen, lahko zelo dobro celi tudi rane. Najbolj pogosta uporaba neemovega lubja pa je za čiščenje zob. Nekdaj so kar odlomili vejico in jo žvečili. Trpka značilnost lubja je preprečevala krvavenje dlesni in razpadanje zob ter popravila zadah veliko pred zobno pasto.

Že v ajurvedskih besedilih je listje zapisano kot čudežno zaradi učinka, ki ga ima na kožo. Deluje antiseptično, antiglivično in protivnetno in je zato izjemno učinkovito v boju proti ličajem, ekcemom in aknam. Po ajurvedski tradiciji so liste drobili in jih mešali v pasto, ki so jo potem nanašali naravnost na rane, razjede ali druge kožne bolezni. Iz telesa prečiščuje strupe in toksine, čisti kri in nevtralizira škodljive proste radikale. Hkrati so njegovi listi tudi hranilni za lase in nohte. V Indiji še dandanes okrog bolnikove postelje potresejo liste neema in vejico obesijo nad njegovo posteljo. Zrak, ki gre skozi liste, se očisti bakterij in virusov in tako listi pomagajo dezinficirati prostor in preprečujejo širjenje bolezni.

S stiskanjem plodov pa pridobivajo olje, ki se, tako kot listi, uporablja za zdravljenje kožnih težav. Še posebej učinkovito je pri zdravljenju naglavnih uši in prhljaja, če pa ga uporabljate v aromaterapiji, ustvarja učinek očiščevanja. Nekdaj so ga uporabljali celo za zdravljenje tetanusa. Olje je navadno rdeče (ali v podobnih odtenkih) barve in ima vonj po česnu in arašidih. Ne uporablja se za kuho, pač pa samo za zdravljenje in v kozmetične namene. Zadnje čase dokazujejo, da pomaga tudi pri revmatičnih obolenjih in pozitivno vpliva na vid.

Ajurvedska zgodovina

Beseda neem izhaja iz sanskrtske besede nimba in je znana kot sarva Roga Nivarini, kar v prostem prevodu pomeni “zdravilo za vse bolezni”. Ajurvedske razprave v sanskrtu, zbrane med šestim stoletjem pred našim štetjem in šestim stoletjem našega štetja, pogosto omenjajo neem. Rastlina je bila zelo tesno povezana z življenjem Indijcev, saj so ji zaradi njenih antiseptičnih lastnosti pogosto rekli tudi “spremljevalka od zibelke do groba”. Otroke so kopali v neemovi vodi, jih mazali z neemovim oljem in nad njihove posteljice obešali njegove liste, medtem ko so ga kmetje uporabljali za zaščito zemlje, za njeno oživitev in za odganjanje škodljivcev.

Tradicionalno so ga uporabljali kot antiseptik za boj proti virusom in bakterijam, priporočljiv pa je tudi za bolezni sečil, težave z drisko, povišano telesno temperaturo, kožne bolezni, opekline in malodane vse vnetne bolezni. Ko so moderne raziskave potrdile domneve o izjemnih učinkovinah, ki se skrivajo v tem izjemnem drevesu, sta po njegovih listih začeli segati tudi sodobna kozmetika in farmacevtska industrija.

Naravno nad nespečnost

Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je mučila nespečnost? Že samo en dan je dovolj, kaj šele več dni. Vendar pa je žal tako, da naporen in hiter tempo življenja povzročata vse več stresa, zaradi česar posledično prihaja pri nekaterih ljudeh tudi do nespečnosti. Vse več je takih, ki iz dneva v dan dolge ure nemo strmijo v strop, štejejo ovčke ali pa imajo glavo polno skrbi in nemirnih misli. Ste se sami kdaj zamislili nad tem problemom, v kolikor tudi vas občasno muči? Kakšna je kakovost vašega spanca?

Človek naj bi pribiližno kar tretjino svojega življenja prespal, vendar pa iz leta v leto spanec postaja vse krajši in bolj rahel. To je nekaj povsem normalnega, saj je to posledica sprememb, ki nastanejo v osrednjem živčevju ter v organskih sistemih.  Če ste kdaj pozorni, lahko opazite, da starejši kot je človek, manj spi. Vaši stari starši ali starši zagotovo ne spijo do poznih dopoldanskih ur in podobno. Nekateri strokovnjaki trdijo, da odraslemu človeku zadostuje že samo pet ur spanca ponoči.  Ob vsem že prej omenjenem hitrem življenjskem ritmu, ki nas spremlja na vsakem koraku, pa pogosto vsi pozabimo na zdravo življenje in s tem tudi na zdrav spanec.  K boljšemu spancu boste pripomogli že s tem, če boste spremenili nekatere slabe življenjske navade.

Kaj je lahko boljšega, kot to, da smo zjutraj spočiti, zadovoljni in polni energije. V sodobnem času naj bi vsaka tretja odrasla oseba trpela za nespečnostjo.  Kot že omenjeno, nespečnost najpogosteje v sodobnem času povzroča zaskrbljenost, sicer pa jo povzročajo tudi nekatera bolezenska stanja, kot sta sindrom nemirnih nog ali apneja med spanjem. Pogosto so vzrok nespečnosti tudi dejavniki okolja (hrup, svetloba,..). Lahko pa je zgolj znak psihične bolezni, značilno je, da depresivne osebe pogosto težko zaspijo. Strokovnjaki ločijo 3 oblike nespečnosti:

1. Prehodna nespečnost : traja ponavadi samo nekaj dni. Nastane zaradi različnih stresnih situacij, kot so poškodbe, kiruruški posegi, hrup, svetloba, akutna obolenja, ipd.
2. Kratkotrajna nespečnost: traja največ do 3 tedne in pogosto nastane, ko posledica smrti v družini, po razpadu zakona ali ob odhodu kakšnega svojca.
3. Dolgotrajna ali kronična nespečnost: Osebe ne morejo zaspati, se večkrat zbudijo, spanec pa v splošnem ni dovolj krepčilen in je utrujajoč. Kronična nespečnost se pojavlja nekajkrat tedensko in tako traja en mesec ali celo več.

Kronična nespečnost

Za kronično nespečnost so najpoosteje kriva kakšna žalovanja, nervoza, depresije, obolenja osrednjega živčnega sistema, obolenja srca in ožilja, bolezni sečil ali želodčno – črevesne bolezni.  Na motnje v spanju lahko vplivajo tudi različna zdravila in zloraba uspaval, alkohola ter hipnotikov. Včasih so vzrok za nespečnost tudi genski vzroki ali hormonske spremembe, ki nastanejo s starostjo.

Kako zdravimo nespečnost

Neke raziskave so dokazale, da lahko nespečnost uspešno zdravimo s spremembo življenjskih navad in spremenjenim načinom življenja ter z različnimi psihološkimi tehnikami. Še vedno pa je najbolje, da se nad to težavo spravimo povsem naravno in z naravnimi sredstvi! Vse kemikalije lahko dolgotrajno prinesejo negativne posledice in kontra učinke.

Nudimo vam nekaj nasvetov, kako lahko sami, na povsem naraven način poskrbite za boljši spanec:

• Postelja naj bo namenjena samo spanju in ne gledanju tv, delu na računalniku ali branju. Vsak moment, ki ga aktivno preživite v postelji bo namreč negativno vplival na način spanja.
• Poskušajte imeti ustaljen ritem spanja, kar pomeni, da pojdite v posteljo vedno ob istem času in tudi vstajati poskušajte ob istih urah.  Vendar pa se takšnega urnika poskušajte držati tako ob vikendih, kot tudi med počitnicami.
• Priporočljivo je, da se izognete popoldanskemu spancu, kot tudi večernemu dremežu.
• Popoldan ali pred večerjo telovadite. Rekreacija je najboljši pripomoček za sproščujoč in zdrav spanec, vseeno pa pazite, da se izogibate telesnim aktivnostim tik pred spancem.
• Priporočljivo je tudi, da si približno 2 uri pred spanjem pripravite toplo kopel, ki bo spremenila vašo telesno temperaturo in omogočila hitrejši ter lažji spanec.
• Spalnica naj ne bo pretopla in poskrbite za to, da bo vedno dobro prezračena. Ko se odpravite spat, naj bo v spalnici popolna tema.
• Ne jejte tik pred spanjem in ne pijte napitkov, ki vsebujejo kofein. Zadnji obrok zaužijte nekje 4-5 ur pred spanjem.
• Čez dan se poskusite čim več gibati na soncu in svežem zraku.
• Tudi nikotin slabo vpliva na spanec, zato zmanjšajte ali prenehajte kaditi.
• V kolikor se vam kljub upoštevanju vsega do sedaj omenjenega  še vedno zgodi, da ne morete spati, po najkasneje 20 minutah vstanite in odidite v drug prostor ter počnite kaj sproščujočega. Nikakor pa ne vztrajajte v postelji in se ne premetavajte samo, da bi čim prej zaspali.

 

V lekarni lahko poleg vsega omenjenega dobite tudi naravna zdravila iz zelišč, ki naj bi uspešno delovala proti nespečnosti. Zdravila na naravni bazi so: vilium, xanax, restoril, ipd. Vsa ta zdravila vam bo predpisal vaš osebni zdravnik. Vendar pa tudi omenjena zdravila niso najbolj priporočljiva, saj bo sčasoma vaše telo zagotovo postalo odvisno od njih in brez njih ne boste mogli več zaspati. Poleg zdravil je zelo učinkovit naraven način za preganjanje nespečnosti, dieta. Iz svoje prehrane poskušajte izločiti napitke, ki vsebujejo kofein, sladkor. Zaužijte čim več magnezija (oreščki, kvas, mandeljni,…) in hrane, ki vsebuje aminokislino (mleko, mlečni izdelki, stročnice, banane,…).

Vsekakor so še vedno najboljše in najbolj zdravo naravno sredstvo proti nespečnosti, spalne navade. Te imajo ogromno prednost pred zdravili. Zakaj? Pri zdravljenju z zdravili se je o tem prej potrebno posvetovati z zdravnikom, kateri vam nato, na podlegi analize, predpiše ustrezno zdravilo in terapijo uživanja. Pri dolgotrajnem jemanju teh zdravil lahko postane telo odvisno od njih in kaj kmalu brez njih ne boste mogli več zaspati. Torej, ne posegajte po uspavalnih tabletah! Raje si doma pripravite kakšen kamilični čaj ali podoben napitek, ki pomirja. Kot izjemno učinkovit je znan tudi baldrijan, ki je povsem naraven in ne povzroča odvisnosti. Pomembno pri vsem tem je, da ne razmišljate o tem kako ne morete spati, saj boste tako še bolj nestrpni in živčni, kar bo še povečalo vašo nespečnost. Poskrbite za to, da bo pri vaših spalnih navadah vedno veljalo naslednje pravilo: »Vsaka ura spanca pred polnočjo, šteje dvojno!«

Boreč – zdravilna solatna dišavnica, ki je lahko tudi okrasna rastlina

V oko nam hitro padejo modri zvezdasti cvetovi, katere obletavajo čebele, saj so polni nektarja. Boreč je enoletnica, ki je manj poznana kot zdravilna rastlina. Boreč vsebuje snov, ki deluje na žleze, ki izločajo adrenalin, kar ima za posledico večjo budnost in vedrino, ter preprečuje stres.

Za rast potrebuje rahla prepustna tla, saj ne prenaša zastajanja vode. Sejemo ali sadimo ga na sončnih do pol sončnih legah. Zaraste do 80 cm visoko in se razraste v grm, zato mu moramo nameniti dovolj prostora. Posejana semena zagrnemo z zemljo, saj če bodo izpostavljena svetlobi ne bodo kalila. Mesto setve je priporočljivo, tudi poteptati, da izboljšamo stik semena z zemljo ter poskrbimo, da so res vsa semena v temi pod zemljo.  Če sejemo ali sadimo več rastlin naj bodo te med seboj oddaljene 80 cm. V preveliki gneči so rastline občutljivejše na pepelasto plesen in listne uši. Ker zraste tako visoka rastlina  je navadno potrebno nuditi oporo. Lahko pa ga večkrat pinciramo in tako ne ob potreboval opore.

Cveti od junija do septembra, cvetovi se počasi odpirajo od spodaj navzgor.  Ker je to enoletna rastlina in živi le kratek čas, jo je priporočljivo sejati večkrat po malem vse do julija. Za naslednje leto pa se bo zasejal kar sam. Rastline redčimo na razdaljo 50 cm. Starejše rastline boreča bomo le s težavo presadili, saj ima dolge korenine in mehke liste, ki se ob kopanju poškodujejo. Če ga želimo imeti tudi čez zimo svežega, ga v jeseni sejemo v lončke.

Uporaba v kulinariki

Modre cvetove lahko dodamo solatam, saj imajo prijeten okus po kumarah. Mlade liste, ki jih na drobno sesekljamo dodamo kumaričini, paradižnikovi in krompirjevi solati. Dodajamo jih tudi zelenjavnim juham in enolončnicam ali kot dodatek na maslu narejeni zelenjavi. Mlade liste lahko skupaj z listi špinače pripravimo kot kremno špinačo. Cvetove in liste uporabimo lahko sveže ali suhe  kot dodatek omakam. Sveže liste dodajamo raznim namazom, dušenemu mesu. Dodamo jih tudi v pijače in sirupe, saj lajšajo kašelj. Pripravljamo lahko zeliščne čaje iz suhih in svežih listov.

Namig za uporabo

Zaradi globokega koreninskega sistema izboljša težka tla. Prav tako ga sejemo poleg kolerabice in kapusnic, saj odvrača njihove škodljivce.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Vzroki bolezni bivajo znotraj duše

Znotraj mnogih duš se zadržujejo napačna razumevanja o krajih njihovega bivanja v univerzumu, dvomi o tem ali si sploh zaslužijo (in smejo zaslužiti) materialno obilje in  celostno zdravje ter mešana občutja o naseljevanju fizičnega telesa nasploh.

Rane in poškodbe duše izvirajo bodisi iz travm, strahu bodisi nezaupanja. Duša se na tovrstne travme odziva na mnoge načine, na primer lahko se zlomi (zdrobi, prelomi), postane šibka, slabotna  ali izčrpana. Duhovni zdravilci starodavnih kultur pravijo, da zlomljeni drobci in delci duše lahko ostanejo znotraj našega fizičnega jaza ali pa se zataknejo, izgubijo. Lahko ostanejo prilepljeni tudi na prejšnja življenja, prejšnje izkušnje in realnosti.

Nerazložljiva privlačnost

Ko ti delci zapustijo naše fizično telo, naš fizični jaz ostane nekako nezavarovan (vsaj počutimo se tako). Če se je dušni delček skrival znotraj določenega telesnega dela, po njegovem »odhodu« tisti del ostane nekako prazen in nenapolnjen, mi pa se v tistem delu telesa počutimo, kot bi bili nezavarovani. Če delci duše ostanejo zataknjeni v drugi časovni periodi ali v drugi osebi in objektu, lahko v našem zdajšnjem življenju čutimo nerazložljivo privlačnost do določene časovne periode v preteklem teku časa, prav tako nas lahko nezavedno pritegnejo določene osebe ali objekti …

Zakaj resnično včasih tako čutimo? Nekateri prostori, objekti, ljudje, države, predeli sveta in obdobja zgodovinske preteklosti se nam zdijo privlačnejši, srce in duša nas vleče k njim z nerazložljivim vzrokom. A kot pravijo duhovni zdravilci starih ljudstev, se v njih zadržujejo delci naše duše.

Vsakršne travme, povzročene duši, se lahko odražajo tudi v tem, da duša delno ali popolnoma zapusti fizično telo. To se mnogokrat zgodi pri osebah, ki so bile kako koli zlorabljene ali pa so preživele druge izjemno težavne travmatične dogodke. Iz tega lahko izvira bolezen kot na primer shizofrenija, nagnjenost k jemanju drog itn. Tako so na primer shizofreniki »videti prazni« od vratu navzdol, njihova duša je včasih prelomljena na dva dela ali celo na več raznolikih oblik. Na takšen način lahko duša ostaja v telesu vse dotlej, dokler ni spet ujeta v določeno izkušnjo, ki je podobna izkušnji, ki je povzročila njeno izvorno travmo. Lahko bi rekli, da gremo tedaj, ko gremo skozi podobno izkušnjo, skozi isto karmo ali da »podelujemo« določeno karmo oziroma karmični vzorec. V času podoživljanja oziroma nekakšnega ponovnega doživljanja enake izkušnje, duša dostikrat popolnoma odplava iz telesa ter se vanj povrne šele tedaj, ko se v njej, skozi duhovno zdravljenje, ponovno vzpostavi mir.

Vnovično vzpostavljanje miru v duši

Če želimo v duši znova vzpostaviti mir, moramo najprej postaviti diagnozo oziroma določiti trenutno stanje duše. Starodavni duhovni zdravilci so včasih osebo in njeno ožjo družino izolirali in pogledali, kako je z dušo, kakšno je njeno stanje in kje se nahaja duša. Določili so, ali je duša zataknjena v določenem predelu telesa ali pa je popolnoma odstranjena iz telesa in morda le še z tanko vezjo pripeta nanj. Morda je duša »sesuta« na delčke, ki leže na različnih mestih, ali pa se skriva v preteklem življenju in morda celo v kakšni travmatični izkušnji iz otroštva. Duša je lahko preveč usmerjena in naravnana tudi na prihodnost, spet druga je morda je le delno povezana s telesom, medtem ko so določene duše popolnoma cele znotraj fizičnega telesa. Stanje duše lahko določimo z zelo senzibilnimi čuti, ki bi jim lahko rekli že kar transcendentalni čuti. Zato moramo pri zdravljenju dušnih ran obvladati gibanje tako v fizičnem kot tudi v duhovnem svetu ali dimenzijah realnosti.

Ko je stanje duše opredeljeno, se lahko začne zdravljenje duše. Kadarkoli so zdravilci starih kultur zdravili bolno ali uročeno dušo, ki ji je bilo onemogočeno delovanje, so se tega lotili z duhovnim zdravljenjem (nekateri za to uporabljajo tudi izraz “zdravljenje duše”). Včasih je bilo treba zdraviti kar celo plemensko skupnost, včasih pa zgolj posameznike znotraj nje. Mnogokrat so določeni bolni posamezniki ozdraveli potem, ko so zdravilci zdravili celo plemensko skupnost. Nekateri izredno duhovno in osebnostno močni zdravilci starih ljudstev (kar jih je pač še ostalo) to počno še dandanes. V tem zdravljenju so posebej izjemni avstralski aborigini ali pa afriški zdravilci plemena Zulu. Mnoga zdravljenja izvajajo z obrednimi plesi, ki so kot nekakšna skupinska molitev – invokacija duhovne zdravilne energije. Njihovi zdravilci vidijo stanje duše, ki ima težave. Za odpravljanje in zdravljenje nekaterih dušnih ran, morajo zdravilci celo zapustiti svoja telesa, da osvobodijo bolno ali blodečo dušo in jo privedejo nazaj tja, kamor spada.

Takšni zdravilci morajo seveda obvladati »hojo« po obeh svetovih, duhovnem in fizičnem. Prav zato, ker se med nekaterimi zdravljenji podajajo v tako oddaljene duhovne dimenzije, so po njih lahko fizično zelo izčrpani in potrebujejo nekaj dni za fizično okrevanje.
Hkrati pa takšen, a povsem drugače izveden način duhovnega zdravljenja ali zdravljenja dušnih ran najdemo na primer tudi na krščanskih ali katerih koli drugih romarskih krajih in svetih mestih (kjer domujejo svete osebe ali guruji). Tudi tam se dogajajo duhovne ozdravitve, ki lahko rezultirajo tudi v ozdravitvi težkih fizičnih ali psihičnih bolezni. Cela paleta takšnih duhovnih ozdravitev, ki so tudi medicinsko preverjene, je popisana na primer v krščanskem romarskem kraju Lurd. Tako kot pri tovrstnih ozdravitvah v prastarih plemenskih skupinah tudi na teh svetih in romarskih mestih ozdravljene osebe dostikrat začutijo pred ozdravitvijo velik strah, med samo ozdravitvijo (v trenutku tik pred ozdravitvijo) pa velikansko bolečino v določenem predelu fizičnega telesa. Nemalokrat ob tej bolečini izpustijo tudi krike ali neznansko jočejo, morda za hip izgubijo zavest in padejo v komo ter podobno.

Bog nas ljubi takšne, kakršni smo

Ranam duše bi lahko bolj znanstveno oziroma z natančno terminološko opredelitvijo rekli “rane v zavesti” oziroma “rane v globokih plasteh naše zavesti”, zdravljenju duše pa “zdravljenje globljih plasti zavesti” (nezavednega, ki je naša karma). Zaradi zelo globokih ran v zavesti, premnogih skritih nezavednih (karmičnih) spominov na zlorabe, se zdravljenci ne počutijo vredne, da bi ozdraveli. Krivdo za zlorabe prelagajo nase, sebi se zdijo grdi in zato nevredni božje ljubezni , ne zavedajoč se, da jih Bog ljubi v vsakem trenutku, takšne, kot so.

Prehod skozi tako globoke travme res ni lahak, še posebno če gre za duše, ki so občutile veliko strahu, negotovosti, frustracij ali težavno otroštvo. Kako naj na primer odreagiramo, če zdravitelj najde delček naše duše (zavedanja) v nekem drugem predelu univerzuma, zgolj z vezjo pripetega na naše zdajšnje fizično obstajanje? Ta delček se zaveda, da bo življenje težavno in zato ne želi priti v fizično telo in obstajanje. Ko se zdravljenec odloči, da ta delček kljub neznanskemu strahu, ki ga ob tem spremlja, vendarle potrebuje in hoče v svojem življenju, se lahko začne odvijati zdravljenje. Zdravljenec se zave, da bo po ozdravitvi bolj celosten in bo njegovo telo bolj povezano z duhom in z njegovo duhovno močjo. Po takšni ozdravitvi (povrnitvi izgubljenega delca zavesti o sebi) se zdravljenec običajno začne učiti, kdo v resnici je. Postaja srečnejši in duhovno, pa tudi nasploh močnejši.

Tovrstno zdravljenje običajno pomaga pri suicidalnih težavah. Zdravljenec s suicidalnimi nagnjenji lahko na primer odkrije, da se njegova duša boji priti v telo in da se skriva čisto blizu božanskega bistva vsega. Ko se zdravljenec odloči, da želi povezanost duše s svojim fizičnim obstajanjem, je trenutek ozdravitve lahko videti zelo poseben, saj zdravljenec lahko izpusti boleč krik, zatrese se mu vrat … Hkrati pa izginejo poprejšnje bolečine in želje po smrti. Tudi v primerih spolne zlorabe je to zdravljenje blagodejno. Osebe, ki so imele izkušnjo spolne zlorabe, lahko ugotovijo, da je duša le delno povezana s telesom ter da je na njej temna pega. Tedaj morda zajočejo, rekoč, da ne verjamejo, da jih tako »umazane« Bog še ljubi … Ko skozi zdravljenje ali več zdravilskih seans spoznajo, da je ideja, da jih Bog ne ljubi in da jih obsoja, povsem napačna – se njihove dušne rane postopno zacelijo. Spet lahko zaživijo normalno življenje.

Zadnji del zdravljenja globokih ran v naši zavesti, je spajanje vseh treh aspektov – telesa, uma in duše. Bolj ko postajajo spojeni, težje jih je oddeliti in razločevati kot posamezne dele, aspekte nas samih. Ko se vsi trije deli nas samih tako spojijo in prepojijo drug z drugim, občutimo moč božanskega vira, ki je tudi naš božanski vir. Tedaj smo bolj in bolj pretočni za ta vir, ki je luč – božanska luč. Tako naše bistvo (sebstvo) vse bolj pronica v naše tukajšnje obstajanje, življenje. Naš primarni božanski jaz se manifestira kot naš jaz. Tedaj nismo več kot razcepljeni na dvoje, ko je naš božanski jaz oddeljen od našega jaza. Naše bistvo se zlije z našim zavedanjem sebe, vemo, da smo mi ta božanski jaz in zato tedaj pravimo, da znova pridemo v enost. In prav tega si tudi želimo.

Izvori duhovne zdravilne energije

Izvori duhovne zdravilne energije so v duhovnih energijskih telesih. Ta energija se pretaka skozi duhovne energijske centre – čakre. Mnogi starodavni duhovni zdravitelji verjamejo, da naša duša oziroma naši duhovni energijski izvori pravzaprav opravljajo celotno duhovno zdravljenje in manifestiranje »čudežev«. Mnoga starodavna ljudstva delajo neposredno z dušo, sklicujoč se na duhovne principe zdravljenja (ki so temelj zdravljenja in življenja nasploh).

Zdravljenje duše se po svetu izvaja skozi raznolike tehnike, vendar so rezultati zdravljenja duše vedno izjemno presenetljivi. Vsekakor je duša najbolj očitno »vozilo« za prevajanje (kanaliziranje) duhovne energije. Duhovno zdravljenje pomeni, da sami sebi pomagamo z duhovnim zdravljenjem – prevajanjem duhovnih energij ter tudi da drugim pomagamo s to sposobnostjo oziroma da jim pomagamo, da tudi sami razvijejo to sposobnost zavedanja in delovanja. V takšnem procesu zdravljenja se kot zdravilci premikamo med fizičnim in duhovnim svetom, da bi pomagali posameznikom ozdraviti fizične in duševne rane, težave in takšne ali drugačne negativne vzroke. V takšnem zdravljenju se moramo vprašati tudi to, česa si želi naša duša, ne da se sprašujemo le to, kaj je narobe z našim fizičnim telesom, njegovo energijo, z našimi čustvi in mislimi …

Neverjetno, a resnično – božanski izvor, Bog (ki je naš osebni božanski izvor in hkrati izvor vsega, kar obstaja) vedno »odgovori« na naša hotenja, vedno se odzove na naše prošnje ne glede na to, kakšno težavo ali bolezen imamo. Zato pravijo, da vera dela čudeže. Mnogi, ki so ozdraveli na romarskih zdravilnih krajih, so verovali v Boga, v božanski vir … in vera je res naredila tisto, kar velja kot čudežno …

Iz duhovnega v fizično

Najboljše dosežke pri takšnem zdravljenju in manifestiranju lahko dosežemo s prinašanjem energije skozi najvišje duhovne čakre v naše telesne, najnižje ležeče čakre. S tem lahko postopno razrešujemo ne le bolezenske težave, temveč tudi težave v odnosih ali v službi in še kje drugje, čisto vsakdanje težave nasploh.

Ko dušo odpremo sebi, se postopno prelije tudi v prostor, v kontakte z drugimi na ravni duše. Ko se to dogajanje odrazi na fizični ravni, lahko »zgradimo mostove«, ki jih preidemo mi sami in potem tudi drugi. Ko v fizično realnost prejemamo energijo ali informacijo neposredno iz božanskega vira, lahko prekrojimo in spremenimo čisto fizične situacije na povsem drugačen način. Tudi sodobni duhovni zdravilci opisujejo dobrodejnost tovrstnega dela v vsakdanjih situacijah, ki so se rešile kot – čudežno.

Toda čudežev ni …

Če se želimo odpreti takšnim – kot pravijo – čudežnim posegom, moramo pravilno opredeliti, kaj sploh so čudeži. Lahko bi rekli, da je tisto, kar mi običajno opredeljujemo kot čudežno, nekaj naravnega, če se odpremo božanskemu viru. Čudež je potemtakem vsak dogodek, ki nas podpira na naši poti duhovne dharme (našega duhovnega smisla) in popolnosti (dovršitve), hkrati pa je energiziran oziroma energijsko podprt prav iz samega božanskega energetskega vira. Že Tomaž Akvinski je dejal, da čudeži niso v nasprotju z naravo, temveč v nasprotju s tistim, kar mi mislimo, da je narava. Če bi človekovo naravo in naravo vsega torej opredeljevali temeljno iz duhovnega vira, bi bili tako imenovani čudeži povsem normalen pojav in delovanje.

Če želimo, da se nam dogajajo čudeži, ne smemo vztrajati pri rešitvah ciljev, ki smo si jih ustvarili v svojih glavah. Nikakor! Ne smemo na primer vztrajati, da bo naš najboljši, najdražji doživljenjski partner-ka takšen-a, kot smo si ga naslikali v mislih. Ne smemo vztrajati, da bo na primer naša knjiga izdana prav pri tej in tej založbi in da bomo dobili najboljše stanovanje prav v določenem bloku. Zapomnimo si, da imajo drugi ljudje svobodno voljo in da božanski vir – Bog to upošteva. Če želimo delati z energijo božanskega vira, moramo prav to upoštevati tudi mi. Drugače lahko prenehamo razmišljati o tem, da bi delali s tovrstno energijo, ki nikakor ne prenese egoističnega vmešavanja.

Če našega duha blokiramo s svojimi rešitvami zdravljenja ali manifestiranja dogodkov, če mu že vnaprej dajemo napotke, »kako naj nekaj stori«, najbrž ne bomo nikoli prejeli tistega, kar bo najboljše za nas in za vse. Tudi tedaj, ko želimo nekomu pomagati, da bi na primer ozdravel, dobil službo, našel pravega partnerja-ko ali spremenil določene negativne karakterne poteze – žal posegamo v odločitve najvišjega božanskega vira. Čeprav dobronamerni, nismo nevtralni v osebnem mišljenju, zato tudi rešitve težav ne bodo tako izjemne in čudežne kot bi pričakovali. Predati moramo univerzalnemu, kozmičnemu, božanskemu, »kako naj se nekaj reši«, in prava rešitev za nas in za vse bo zagotovo prišla.

Elena Danel

Z jogo do novih moči

Ljudje iščemo različne načine, kako bi sprostili telo in duha, si povrnili moč in pozitivno energijo, se razbremenili vsakodnevnih skrbi in se ob tem razmigali. Joga je vsekakor odlična za doseganje vsega naštetega! Zadnja leta se uveljavlja tudi joga za otroke.

Joga je duhovna disciplina in veja filozofije, ki ima svoje korenine v Indiji. Kdo naj bi jo prvi izumil, še do dandanes ostaja nevidno, zavito v tančico skrivnosti, vemo le, da sega njena zgodovina zelo daleč v preteklost. Prvi zapiski naj bi se pojavili že pred približno 2500 leti, učitelji joge pa so s svojimi študenti poskrbeli, da se je prenašala iz generacije v generacijo, zaradi česar jo poznamo tudi danes kot vse bolj priljubljeno vadbo.

Pri jogi gre za koncentracijo položaja na specifični del telesa in tehniko dihanja, da bi povezali dušo s telesom in obratno. Obstaja veliko število poz, pri kateri lahko pretakamo energijo, jo zadržimo na določenem delu, se koncentriramo na del telesa, se osredotočimo na pravilno dihanje in mišice, ki delujejo pri vadbi. Srce se umiri, misli se zbistrijo, telo se sprosti, kar privede do notranjega mira in spokojnosti.

Da bi jo razumeli, se je morate lotiti! Katera vrsta joge vam bo najbolj ustrezala, se odločite sami. Poznamo namreč več različnih vrst joge, kot so Raja joga, Nada joga, Kriya, Laya, Hatha joga, joga Bhakti, Nigra, Mantra, Tantra in druge. Vse več zanimanja je tudi za obrazno jogo, pri kateri so prvi začetni koraki podobni klasičnim, in sicer da zberemo energijo, pazimo na pravilno dihanje, se ogrejemo in začnemo z delom. Z vztrajnostjo boste dosegli mlajši videz, boljšo prekrvavitev, zmanjšanje stresa, pregnali boste gubice in dobili bolj napeto kožo. Da, tudi smejalna joga obstaja! Je kombinacija gibalno-vokalnih vaj in iger. Zavedati se moramo namreč moči, da sprožimo smeh z določenimi vajami in ko bomo v takšnem veselem razpoloženju nasmejani vsaj dvajset minut, se bomo popolnoma sprostili.

Ne glede na to, za katero vrsto joge se boste odločili, bodo z vztrajnostjo in vadbo prišli tudi rezultati. Vaše počutje bo izjemno, znebili se boste jeze in žalosti, spremenili boste način razmišljanja in začeli bolj kvalitetno živeti, postali boste bolj prožni in vitalni, imeli boste več moči in še bi lahko naštevali.

Če še niste, poskusite! Naredite nekaj zase in zagotovo vam ne bo nikoli žal. Jogo poučujejo tudi pri nas, zato se vključite v skupino ter pozorno prisluhnite ter sledite navodilom vašega učitelja, ki vas bo podrobno seznanil s pravilnim izvajanjem vaj in dihanjem. Ne glede na to, koliko ste stari in kako zelo gibčni, vsakdo je dober kandidat za vpis v tečaj te priljubljene discipline.

Naprej »