Rože za spomin in proti depresiji
maj 5, 2010 od gaia
Objavljeno pod Zdravje & prehrana
Rože po navadi simbolizirajo ljubezen, prijateljstvo, sočutje ter praznovanje. Tako so postale del našega vsakdanjega življenja, saj bivajo v naših domovih in jim dajejo lepoto, vonj, milino, barve, kreativnost, nas navdušujejo, zapeljujejo in nas spominjajo na to, da na našem planetu ne živimo le ljudje.
Sodeč po nekaterih raziskavah, imajo rože takojšnje in dolgotrajne pozitivne učinke na reakcije, razpoloženje, socializacijo ter celo spomin tako pri ženskat kot tudi pri moških.
Rože za zdravje in pogum
Vse starostne skupine, ki so bile uporabljene v raziskavah so pokazale izredno navdušenje in hvaležnost potem, ko so dobili rože. To jih je naredilo pogumnejše in socialno bolj aktivne, kar se je pokazalo v bolj iskrenem nasmešku in kontaktu z očmi.
Rože so znane po tem, da imajo neposredne dolgoročne pozitivne učinke na naše čustveno počutje in zato instinktivno pošljemo ali podarimo rože bolnemu prijatelju ali sorodniku.
Rože zmanjšujejo depresijo in izboljšujejo kratkoročni spomin
Spet druga študija namiguje na to, da rože zmanjšujejo depresijo, spodbujajo sočutje in bogatijo kratkoročni spomin pri starejših ljudeh, kar dokazuje, da imajo rože moč, da lajšajo nekatere tegobe starosti.
Rože pa se že dolga leta prav tako uporablja v medicinske namene, saj povečujejo odpornost imnunskega sistema, nekatere so protivnetne, zmanjšujejo stres, pomirjajo, stimulirajo, …
Spodbudite romanco s cvetjem
Glede na to, da smo čustvena bitja, nas privlači veličastnost vonja, barve in simetrije rož. Nekateri pravijo, da so rože ‘seksi’, ker omogočajo čebelam uspešno razmnoževanje, da lahko te nadaljujejo z opraševanjem. Zakaj ne bi tudi vi povzeli takšne navade?
Zato ne jemljite rož preveč samoumevno, ampak jih glejte s srcem, saj pravijo, da je bistvo očem nevidno.
Živali z najdaljšo življensko dobo
marec 25, 2010 od gaia
Objavljeno pod Ekologija & okolje
Danes na svetu obstajajo želve, ki so bile za časa Charlesa Darwina stare 25 do 50 let. Prav tako plavajo v morju kiti, katerim so se v telo zarastla 200 let stara kopja iz slonovine. Tudi spužve, ki so filtrirale vodo že v času Rimskega imperija še vedno bivajo na dnu morja. V bistvu obstaja na Zemlji veliko živali, ki so veliko starejše od najstarejšega človeka. Zato si bomo danes pogledali nekatere iz med njih.
Tuatara
Tuatara je plazilec, katerega smo nekoč lahko našli v Novi Zelandiji. Danes pa na žalost obstajata le še dva primerka, življenska doba tega plazilca pa je 200 let.

Lamellibrachia črvi cevkarji
Ta barvna globokomorska bitja živijo med ogljikovodikovimi vrelci na oceanskem dnu. Znani so tudi po tem, da živijo 170 let, vendar pa nekateri verjamejo, da lahko dočakajo tudi 250 let.

Rdeči morski ježki
Ali latinsko Strongylocentrotus franciscanus, najdemo pa jih le v Pacifiku. Živijo večinoma v plitvini, vendar pa jih najdemo tudi na globini do 9 metrov. Če ga boste morda nekoč našli, se do njega obnašajte spoštljivo, saj je lahko star tudi več kot 200 let.

Krap vrste Koi
Ta vrsta ribe je v zadnjem času tudi pri nas dobila bolj kot ne okrasni značaj. Verjetno pa malokdo ve, da lahko ta riba doseže tudi 200 let. Najstarejši zani primerek z imenom Hanako je umrl 7. julija 1977, star pa je bil 226 let.

Želve
Želve so verjetno večini znane po tem, da res živijo dolgo. Ena izmed najstarejših želv z imenom Harriet je umrla pri 175 letih starosti, junija 2006 zaradi odpovedi srca. Harriet je bila tako zadnja predstavnica Darwinove ekspedicije. Vendar pa je pred kratkim prišla v javnost novica, da je želva velikanka z imenom Adwaita bila še starejša od Harriet, saj bi naj ta umrla po 250 letih.

Islandska škojlka
To je ena izmed školjk, ki se jo izrablja v komercialne namene. Raziskovalci pa so na tej školjki odkrili temne obroče, ki so podobni letnicam na drevesu. Na ta način so ugotovili, da so nekatere izmed teh školjk stare tudi več 400 let.

Pazljivo z zdravili
november 26, 2009 od gaia
Objavljeno pod Zdravje & prehrana
Fiziološke spremembe spremljajo staranje že od zgodnjih odraslih let, a pri večini ljudi postanejo klinično pomembne za zdravljenje z zdravili šele v šestem desetletju življenja.

Od takrat naprej v telesu splahni rezerva, s katero se vzdržuje optimalno življenje. Drugačno je tudi razmerje med maščobami in vodo v telesu, s tem pa je drugačen tudi promet zdravil v njem. Zdravila se v jetrih drugače presnovijo in skozi ledvice drugače očistijo. Prav tako se spremeni občutljivost organov za zdravila. Vse to zahteva večjo pozornost za učinkovito in varno uporabo zdravil v starosti.
Mlado telo ima ogromno rezervo za delovanje skoraj vseh organov, ki pa s staranjem opazno skopni. Denimo, tridesetletna oseba ima približno poltretjikrat večji krvni pretok v možganih, kot je za delovanje potrebno. Običajna osemdesetletna oseba pa preseže nujno potrebni pretok le za četrtino. Že manjša motnja v krvnem tlaku ali srčni storilnosti lahko pahne v kratkotrajno nezavest. Starostnik omedli in se zgrudi, ker v možganih nenadoma umanjka krvi.
Pri počitku staro človeško srce v primerjavi z mladim nič kaj slabše ne opravi svojega dela. Pri telesni obremenitvi pa se srčni storilnosti bistveno razlikujeta. Tedaj staro srce mogoče ne bo več moglo izvesti zadane naloge, tlak v vitalnih organih bo upadel in ti ne bodo zadosti prekrvljeni. Ni torej čudno, da spremenjena homeostaza zaradi zdravil pri starejših pogosteje privede do upoštevanja vrednih neželenih učinkov kot pri mlajših bolnikih. Medtem ko mlajše telo zmore premostiti naglo spremembo v krvnem tlaku, srčni storilnosti, žilnem uporu in elektrolitskem ravnotežju, starejše telo tega ni več sposobno narediti. Človeka prizadeneta, denimo, upad krvnega tlaka zaradi nagle spremembe telesnega položaja in položajna omedlevica. Padec, ki mu sledi, se pogosto sklene z zlomom kosti. Neustrezen krvni pretok lahko izzove celo delirij …
Celoten članek o zdravilih in na kaj vplivajo si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.
Čudežno sredstvo pomlajevanja
november 8, 2009 od gaia
Objavljeno pod Zdravje & prehrana
Odprava UNESCA je v enem izmed samostanov v Tibetu našla recept najstarejšega homeopatskega sredstva za pomlajevanje. Predstavljamo vam prevedeno besedilo glinene ploščice, ki izvira izpred 4000-5000 let pred našim štetjem.
Delovanje: Čisti organizem mastnih in apnenčastih oblog ohranja in izboljšuje prekrvavljenost, ožilje postane bolj elastično in izboljšuje vid. Če se točno držite recepta, tudi pomlajuje organizem.
Priprava: Temeljito očistite 350 gramov česna. Dobro ga sesekljajte ali pa pretlačite z leseno kuhalnico. Odvzemite 200 gramov zgornje plasti te mase (ker je bolj sočna) in jo dajte v steklenico. Vsebini v steklenici prilijte 200 gramov čistega alkohola. Dobro zaprite steklenico in jo pustite 10 dni v temnem in hladnem prostoru …
Več o tem si lahko preberete v članku Čudežno sredstvo pomlajevanja na spletni strani utrinek.si.










