Setev endivije in radiča

V juniju je čas, da posejemo  endivijo ter zgodnje sorte radiča. Z endivijo dobijo solate novo razsežnost, ločimo jo na kodrolistno in širokolistno endivijo. S setvijo ne hitimo, kajti endivija ne prenaša dolgega dneva. Če jo bomo sejali prezgodaj bo več rastlin pobegnilo v cvet in ne bo razvilo tako želenih glav.

Endiviji so dobri sosedje fižol, koprc, grah, kumare, kolerabica, redkvica, redkev,rdeča pesa, špinača, paradižnik. Sejemo v prerahljano zemljo kateri smo primešali kompost. Seme kali 7 do 10 dni. Kasneje dognojimo z rastlinskim tekočim gnojilom, rastlinsko prevrelko.

Zrasle sadike bomo presajali v avgustu, sadili jih bomo na razdaljo 30 x 25 cm. Bolj kot bodo rastline endivije na gosto rasle bolj bodo na sredini svetlorumene barve, kot je najbolj priljubljeno. Da dosežemo še bolj zlatorumeno barvo notranjosti glave jih lahko  povežemo. Vežemo samo v suhem vremenu in tik pred porabo, sicer nam lahko zgnijejo.

Prvi pridelke pobiramo od septembra naprej pa vse do zime, nekatere sorte prenesejo tudi do -5oC. Na prostem jih pustimo tako dolgo kot je le mogoče. Pred mrazom jih zaščitimo s plastično folijo. Tudi, ko nastopi zima in je ne moremo več pustiti zunaj, jo skupaj s koreninami nesemo v hladnejši prostor ter jo zakopljemo v vlažen pesek. Tako si podaljšamo čas, ko lahko uživamo svežo, doma pridelano zelenjavo. Spravilo opravimo samo v suhem vremenu.

Radič je zelenjadnica, ki jo lahko gojimo skozi celo leto. Večinoma pa ga pridelujemo za jesensko zimski čas. Je prezimno trdna solatnica, zato ga imamo lahko ponovno na voljo zgodaj spomladi. Radič je glede pridelovanja nezahteven, ugaja pa mu zmerno podnebje. Uspeva tako na lažjih kot težjih tleh, saj ima globok koreninski sistem. Sejemo ga na sončne in tople lege. Daljše obdobje s temperaturami nad 30oC pa ga zaustavi v rasti.

Pred setvijo zemljo pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. Sejemo ga v juniju, vzgojene sadike presajamo v juliju, tako nam bo na voljo v jeseni pa vse do pozne zime. Pri izbiri sorte bodimo pozorni na to kakšne lastnosti ima posamezna sorta kot tudi na prezimne in neprezimne sorte. Tako je na primer Tržaški solatnik prezimno trdna sorta radiča, zato ga lahko v jeseni zagrnemo in malo zasujemo s plastjo zemlje, tako nam bo spomladi na voljo za še eno rezanje. V nasprotju z njim je Goriški solatnik neprezimni. Radič Averto tvori okrogle glavice z vinsko rdečimi listi. Prezimi na prostem. Radič Palla rosa je zgodnja sorta radiča in je občutljiv za mraz ob prezgodnji setvi hitro uide v cvet. Sort radiča je veliko, pred nakupom se moramo odločiti  kakšno sorto radiča potrebujemo, glede na naše želje in pričakovanja.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Solata iz špinače z granatnim jabolkom in avokadom

Sončnična semena in špinača sta prvovrstna vira magnezija, kateri omogoča vašemu telesu proizvajanje dopamina. Vitamin B6, ki je prisoten v avokadu proizvaja serotonin, kateri velja kot odličen pomirjujoč nevrotransmiter, imenujemo pa ga tudi hormon sreče.

Za 6 oseb:

• 1 granatno jabolko
• ¼ skodelice svežega limoninega soka
• 1 čajna žlička gorčice
• 2 žlici olivnega olja
• Groba sol in zmlet poper
• 2 šopa ploske listne špinače (brez stebel ter dobro oprana in posušena)
• 2 žlici praženih sončničnih semen
• 1 avokado s temno zeleno skorjo

Priprava:

1. Granatno jabolko prepolovite po dolgem. V posodi s hladno vodo z rokami ločite semena od ovojnice granatnega jabolka.Ovojnica ali membrana bo splavala na vrh – odstranite jo. Odstranite tudi semena in jih posušite.
2. V veliki skledi z metlico premešajte 3 žlice limoninega soka, gorčico in olje; začinite s soljo in poprom. Primešajte špinačo, sončnična semena in semena granatnega jabolka in vse skupaj prestavite na servirni pladenj.
3. Prepolovite avokado, izdolbite meso in narežite na tanke podolovate kose; na to razpršite ostanek limoninega soka. Vse skupaj položite na pladenj in na vrh položite solato. Vse skupaj takoj servirajte.

Špinača znižuje tveganje obolelosti za rakom

11-letna avstralska študija kaže, da če bo v vaši vsakodnevni prehrani dovolj špinače, lahko znižate tveganje obolelosti za rakom za kar 55 %.

Študija, ki jo je vodila dr. Jolieke van der Pols, kaže, da se je pri udeležencih, ki so trikrat na teden jedli zeleno listnato zelenjavo, kot je na primer špinača, njihova ponovna obolelost za rakom zmanjšala za kar polovico. Raziskovalci so tako odkrili, da je listnata zelenjava kot sta špinača in artičoka, povezana z zmanjševanjem tveganosti obolelosti za rakom, sploh pri pacientih, ki se nekoč že preboleli to bolezen.

Zelenjava vsebuje veliko zdravih vitaminov, mineralov in pratirakavih hranil, kar lahko razloži njeno sposobnost zmanjševanja raka. »Drugi raziskovalci, ki so se osredotočili na posamezna hranila, niso našli dovolj jasnih dokazov (za zniževanje obolelosti za rakom). Se pravi, da ima verjetno kombinacija hranil, ki se zgodi v hrani, ki jo zaužijemo, efekt na kožnega raka,« je povedal dr. van der Pols.

»Zelena listnata zelenjava je dober vir folne kisline, vitamina A, C in E, karotinov in drugih komponent, ki pomagajo koži, da se bori proti poškodbam UV za rakom,« je še dodala. »Novi dokazi priporočajo, da povečano uživanje te hrane, lahko pomaga zniževati kožnega raka, predvsem tistim ki so enkrat to že preboleli za 55 odstotkov.« Potrošniki odvetnik Mike Adams, avtor knjige The healing power of sunlight and vitamin D je oklical van der Polsovo raziskavo za »oranje ledine« in dodal, da je najboljša krema za sončenje dobra hrana. »Resnica je končno prišla na dan in špinača je edina hrana, ki ima efekt sončne kreme. Astaxanthin je hranilni nadomestek, ki je celo močnejši od sončnih krem.«

Dr. van der Pols priporoča, da je varno sončenje kombinacija boljšega prehranjevanje z listnato zelenjavo in zaščita kože z oblačili. Še druge učinkovine špinače Že pred milijoni let je narav uredila tako, da karotini – mednje sodi tudi provitamin A, ki ga je vilo v špinači – varujejo sluznice, kar je prvi pogoj za obstanek življenja. Prosti radikali, ki nadzorujejo življenje in smrt na Zemlji, ubijajo vse stare in slabotne – in to je posledica nezavarovanih sluznic. Špinača vsebuje zdravo mešanico vitaminov B (potrebnih za presnovo ogljikovih hidratov, dobre živce, sposodbne možgane). Pri tem je pomembna velik vsebnost biotina (za lepo kožo, lase, nohte, delovanje mišičnih celic) ter niacina (B3, za celično energijo, srce, spanje).

Pospešuje izločanje sečnine iz organizma zaradi visokega odstotka kalija, zato jo priporočajo pri nekaterih obolenjih sečil in srca, ker ugodno deluje na funkcije teh organov.
Poleg tega vsebuje veliko vitamina C (imunski sistem, zdravi hormoni) in vitamina E (za dober vid, delovanje srca, spolnost, duševno svežino). Špinača je dober vir kalcija (za nastajanje kosti, zobe, živčevje), vsebuje primerno obliko bakra (za nastajanje krvi, celično dihanje).

Vsebuje veliko magnezija, to je mineral, ki omogoča delovanje mišic in krepi srce. Tudi magneziju sorodni element mangan je v špinači v veliko količini. Nenadomestljiv je za celostno presnovo, za kri, kosti, možgane, živce, spolnost, barvo kože in las ter zdravo ščitnico.

Vir: Newstarget

Koprive za zdravje

O njihovi zdravilnosti je znanega že veliko, so zastonj in rastejo za skoraj vsako hišo, še vedno pa se ob koprivah verjetno najprej spomnimo na to, da pekoče ‘kopanje’ v njih odganja revmo. Celo latinsko poimenovanje, Urtica, pomeni ‘skelenje’.

Počasi končno prihaja sezona kopriv! Najboljše za nabiranje in uživanje so namreč spomladi, ko začenjo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami odganjati mlade rastlinice. Podobno mlade in dobre so koprive tudi jeseni po dežju, rastejo pa seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče (pa tudi veliko več druge izbire nam takrat ponuja rastlinski svet).

Nabiranje kopriv

Pri nabiranju ponavadi iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav. Ker je včasih vseeno težko ločiti med njo in njeno sorodnico mrtvo koprivo (ki sicer ni strupena, a tudi tako blagodejna za telo ne), si pomagamo z odtrganim steblom. Medtem ko ima mrtva kopriva okroglo, je steblo velike koprive štirioglato. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči. Na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv.

Nabiramo jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Najbolj se obnese tehnika, ki jo na svojih delavnicah uči Dario Cortese: vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje, in prav nič ne peče!

Kopriva v prehrani

Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo za iste namene prevzeli še Grki in Rimljani. O koristnosti uživanja kopriv pišeta že Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij starejši pa zapiše, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še celo leto.

V prehrani uporabljamo čimbolj mlade vršičke in liste. Najbolj učinkovite in nedotaknjene so surove – v solatah, namazih in polivkah. Prav tako jih surove dodajamo v smoothieje, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Lahko jih tudi sočimo, a za to potrebujemo dober polžast sokovnik, takšen sok pa je zelo močan, zato ga pijemo le v manjših količinah, pomešanega s kakšnim drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokom.

Če smo jih nabrali večje količine, se jih splača tudi posušiti. Posušene zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi.

Pri kuhanju kopriv moramo biti pozorni predvsem na to, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo – s tem bi zavrgli mnogo koristnih rudninskih snovi. Najbolje jih je le na kratko podušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi).

Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv. Priprava je preprosta: »Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.« Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

Zunanja uporaba kopriv

Tudi zunanja uporaba ima številne namene in koristi. Odlične so npr. za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. V ta namen jih pripravimo isto kot zgoraj opisan čaj – z njim nato po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh. Njen poparek je odličen tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pomaga koprivna kopel, kopriva pa se uporablja tudi za spiranje hemeroidov. Z zunanjo uporabo pripravka iz kopriv so si blizu tudi rastline v biodinamiki, saj tam kopriva velja za eno od najbolj uporabnih rastlin za gnojenje in zaščito rastlin.

Kaj vsebujejo koprive?

Česa NE vsebujejo, bi bilo boljše vprašanje! Sestavlja jih za zelenjavo neverjetnih 7% beljakovin, dopolnjenih z večino pomembnih mineralov in vitaminov. Železa je v njih po nekaterih podatkih 10x več kot v špinači, kalcija 5x več kot v kravjem mleku, po vsebnosti vitamina C pa 6x prehitijo limone. Tu so še kalij, magnezij, silicij, fosfor, beta karoten, vitamin K, vitamini B skupine, karotenoidi in flavonoidi. Mnogi od njih delujejo kot antioksidanti in iz telesa odplavaljajo škodljive proste radikale. Ne pozabimo na klorofil, ki je za telo pravi čudež.

Podobno kot špinača vsebujejo tudi nitrate, ki za telo v večji količini niso najboljši. Na srečo je nitratov zanemarljivo malo, če koprive rastejo na soncu, kar še enkrat potrdi, da je pomlad najboljši čas za nabiranje. Škodljivost nitratov uničuje tudi prisotnost klorofila. Vseeno jedi s koprivami (kot smo tega vajeni že pri špinači), ne pogrevamo.

Kaj prinašajo telesu koprive?

• boljše počutje
• močnejši imunski sistem
• boljšo in čistejšo kri
• krepkejše in bolj živahno ožilje
• bolj učinkovito presnovo
• bogatejšo črevesno floro
• telo brez odpadnih snovi presnove
• veliko energije in nič utrujenosti (skupaj s sproščujočim sprehodom v naravi – vedno jih je treba na srečo prej pač nabrati! )
• manj odvečne vode, ki se nabira v telesu
• boljše delovanje jeter in žolčnika
• zdrave telesne žleze

Vse preveč razlogov torej, da bi koprive kar tako spregledali!

Za konec pa še nekaj idej za smoothieje/sokove (mikser, sokovnik), ki jih odlično dopolnjujejo koprive. Naj bo tudi vaš začetek pomladi poln energije in zdravja!

Pomladno prebujanje

• sok štirih pomaranč (ali kar cele pomaranče)
• pest mladih listov kopriv
• pest regrata
• voda po potrebi

Zelenko

• 3 jabolka
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica ječmenove trave ali alge spirulina v prahu (po želji)

Energik

• 2 banani
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica konopljinih proteinov v prahu (po želji)

Eva Žontar za soncek.com

Hrana za zdrave oči in oster vid

Če se pravilno prehranjujemo, potem ob enem verjetno nevede skrbimo tudi za naše oči in vid.

Antioksidantom je bilo pripisano, da preprečujejo bolezni ter imajo prav tako tudi protistarostni učinek. Dobro je vedeti, da ima sadje in zelenjava, ki je živih barv več antioksidantov, kot tista, ki je bolj blede barve.

Tu pa je nekaj nasvetov,  katera zdrava hrana je dobra za naše oči:

• Temna listnata zelenjava, kot na primer špinača, ohrovt, repa in gorčica so najboljši vir luteina in zeaksanatina. Poleg tega pa je ta zelenjava tudi dober vir vitamina C, ki preprečuje glavkom.
• Korenje in jam sta polna antioksidantov, ki so dobri za oči. Poleg tega pa vsebujeta ti dve zelenjavi tudi veliko beta-karotena. Zelenjava in sadje, ki pa je svetlo oranžne barve, pa je tudi dober vir vitamina A, ki je bistven za normalen vid, igra pa tudi veliko vlogo pri preprečevanju slepote.
• Brokoli sodi v družino križnic in je zato v “sorodu“ z cvetačo, zeljem, ohrovtom in brstičnim ohrovtom. Vsi ti vsebujejo velik oluteina, zeaksanatina in vitamina C.
• Citrusi, jagode in pomarančni sok so polni vitamina C, prav tako pa ga vsebuje tudi paradižnik rdeča paprika, ki vsebuje tudi lutein in likopen, katera prav tako služita za boljši vid.
• Prav tako vsebuje lutein in zeaksanatin veliko sadja: marelice, breskve, mango, papaja, pomaranče, mandarine in melone. Še posebej pa so dobre za oči tudi dinje.
• Zelišča in začimbe, kot na primer curry, koper, peteršilj in vodna kreša vsebujejo veliko luteina. Ta pa se še dodatno poveča pri kuhanju.
• Lanena semena in olje so bogata za Omega-3 maščobnimi kislinami, ki preprečujejo sindrom suhih oči.
• Česen, sončnična semena, brazilski oreščki, črni oreh, oves in temni riž vsebujejo selenija, ki pomaga absorbirati antioksidante.
• Čičerika, oves in polnozrnati pšenični kruh vsebujejo cink, ki je pomemben mineral, ki deluje z antioksidanti.

Solata iz vrečke lahko vsebuje bakterije

Modernizacija, ki se dogaja na vseh področjih nam je prinesla razne novosti, ki se nam na prvi pogled zdijo odlične. Za primer lahko vzamemo zelenjavo ‘iz vrečke’, ki je že pripravljena in čaka na nas, da jo pojemo.

Tako mnogi mislimo, da je solata ali špinača iz vrečke že pripravljena, da jo damo v posodo in zmešamo. Vendar pa to ne drži.

Raziskava, ki se je odvijala pred kratkim je pokazala, da je 40% že pripravljene solate morda okužena z bakterijami, ki škodijo našemu zdravju.

Študija je obsegala 200 vzorcev in v 39% so našli bakterijo imenovano coliform, ki je indikator kontaminacije. 23% vzorcev pa je bilo okuženih z bakterijo enterococcus, ki je običajno povezana s kontaminacijo fekalij. To pa definitivno ni beseda, ki bi jo radi povezali s hrano.

In najbolj kontaminirana pakirana zelenjava? Špinača!

Da ne bo pomote – naj vas vse to ne prestraši do te mere, da bi prenehali z uživanjem zelenjave. Pozorni bodite le na to, da vso zelenjavo dodobra operete, preden jo daste na krožnik. Pri solati pa bodite pozorni tudi na to, da je vedno mrzla, saj bakterije obožujejo toploto.

Hrana proti stresu

Ste pod stresom? Vas kakšna stvar spravlja ob živce? Ste vedeli, da vam lahko določena hrana olajša vaše težave s stresom?

Špinača

Tri skodelice špinače vsebujejo 40% dnevne potrebe po magneziju – mineralu, ki odganja napetost tako, da preprečuje visok pritisk. Špinačo zato jejte čim večkrat – v sendvičih, omletah, solati, … tako se boste znebili napetosti.

Pomaranče

Po navadi zdravi ljudje, ki so bili izpostavljeni kakšnemu virusu, prej zbolijo, če so pod kakšnim pritiskom ali stresom. Že manjša napetost zaradi stresa lahko vpliva na vaš imunski sistem. Zato je priporočljivo zaužiti v takšnih dnevih veliko vitamina C – naravna ‘barikada’ proti raznim virusom.

Čokolada

Kakav v čokoladi poviša stopnjo nevrokemikalij v telesu, ki pripravijo možgane do tega, da pomagajo proizvajati notranje zadovoljstvo in srečo. Zato je priporočljivo pojesti nekaj koščkov temne čokolade.

Ribe

Omega-3 je naravna maščoba, ki jo najdemo v ribah kot sta tuna ter losos, pomaga pa pri zmanjševanju občutka tesnobe.

Oves

Vitamin B, je naravni vir serotonina oz. hormona sreče, najdemo pa ga v ovesu. Vendar bodite pozorni na to, da ne pretiravate, saj lahko le na takšen način telo pravilno proizvede serotonin.