Avokadovo olje

Avokadovo olje je bogato z različnimi vitamini, lecitini in fisteroli, zato je priporočljvo predvsem za nego suhe izsušene, poroženele in luskaste kože. Dokazano je, da pogosta uporaba avokadovega olja izboljša zaščitno funkcijo kož in koži daje večjo prožnost in mehkejši videz.

Sterolini, ki jih prav tako vsebuje avokadovo olje, pomagajo pri odstranjevanju starostnih sprememb na koži in tudi pri blaženju poškodb kože po pretiranem sončenju.  Avokadovo olje zmanjšuje učinke staranja, blaži poškodbe zaradi sonca, kožo obnavlja in hkrati pomlaja. Nekateri proizvajalci naravne kozmetike v svoje proizvode za zaščito pred soncem vedno znova vnašajo avokadovo olje, saj to vsebuje vse potrebne sestavine, ki koži omogočajo, da sama proizvede vse kar potrebuje za zaščito pred soncem.

Avokadovo olje v kombinaciji z naravnim karotenom pomaga koži proizvajati pigment, kateri je naravna zaščita oziroma obramba pred soncem.  Delovanje vseh naravni preparatov za zaščito pred soncem pa pospešujejo še zdravilna zelišča, naravni lecitin (potreben za izgradnjo novih celic), titanov oksid (naravni mineralni pigment, ki odbija sončne žarke) ter izvlečki kalčkov, bogati z vitaminom E. Pomembno je vedeti tudi to, da vsa naravna sredstva za zaščito pred soncem potrebujejo čas, da se vpijejo v kožo, zato jih je potrebno nanesti na kožo vsaj 20 minut pred odhodom na plažo ali sonce.

Aloe Vera

Aloe vera je zdravilna rastlina iz družine zlatokorenovk (Asphodelaceae). Izvira iz Afrike, sorodne vrste pa najdemo tudi v Sredozemlju in Indiji.

Aloe vera je rozetasta brezstebelna rastlina, ima približno 20 mesnatih, debelih listov, dolgih 40-50 cm, ki imajo na robu in na spodnji strani bodice. Socvetje je visoko 60-90 cm, z belimi listi cvetnega venca in rumeno rdečimi cvetovi.

Zaužita se uporablja kot močno odvajalo, v majhnih količinah lahko okrepi menstruacijo, za kožo pa se sveže iztisnjen sok uporablja pri opeklinah, sončnih opeklinah, pikih žuželk in podobnem. Spada med zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila, če se uporabljajo deli rastlin v določeni stopnji rasti.

Med nosečnostjo notranja uporaba aloje ni priporočljiva, saj spodbuja krčenje maternice.

Najpomembnejše zdravilne učinkovine v aloe veri so derivati antracena in alkilni kromoni. Derivati antracena povzročajo nabiranje vode v črevesju, povečajo pritisk in spodbujajo delovanje črevesja. Znanstvena posvetovalna komisija za zdravljenje z rastlinami ESCOP (European Scientific Cooperative on Phytotherapy) jo priporoča pri zaprtju, vendar lahko preparate aloje uporabljamo le prehodno (največ dva tedna).

Aloe vera gel

Alojin gel so začeli temeljito raziskovati šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Pozneje so se raziskave razširile iz zdravljenja opeklin še na zdravljenje drugih obolenj, kot so rana na želodcu, vnetje dlesni, akne in preležanine. Pri celjenju ran alojin gel rane ne zapre nepredušno, tako da omogoča dostop zraku. Poleg vlažilnega učinka alojin gel tudi ščiti rano pred zunanjimi dražljaji ter zavira rast bakterij. Alojin gel vpliva tudi na krepitev imunskega sistema. Alojin gel vsebuje kar od 96 do 99 odstotkov vode. Od drugih sestavin je največ sluzi. Sledijo salicilna kislina, ki deluje analgetično, protivnetno in keratolitično (mehča povrhnjico kože), vitamini A, E, C in D, nekaj prostih sladkorjev, proste aminokislin, proteini, maščobe in rastlinski steroli, precej je kalcija, natrija in kalija ter mangana, železa, selena, cinka in magnezija. Aloja vsebuje tudi pomembne encime, med njimi bradikininazo, ki razgrajuje bradikinin, tkivni hormon, ki povzroči nastanek vnetij, in tirozinaza, ki razgrajuje tirozin, iz katerega v koži nastaja kožni pigment melanin. Tirozinaza preprečuje nastanek rjavih hiperpigmentiranih pik na koži obraza in rok pri starejših ljudeh.

Alojin sok

Alojin sok pridobivajo iz naravnega, hladno stisnjenega stoodstotnega alojinega gela. Po zaslugi hladnega stiskanja sok ohrani encime, ki sicer v postopku pasterizacije prenehajo delovati. V alojinem soku so prisotni polisaharidi, ki delujejo protivnetno v ustni votlini, na dlesnih, v žrelu, prebavilih in celo pri rani na želodcu. Novejše raziskave pa kažejo, da imajo kompleksno zgrajeni polisaharidi stimulativno delovanje na imunski sistem. Številni proizvajalci se trudijo odstraniti iz alojinega soka (in gela) snov aloin, ki deluje kot blago odvajalo. Vendar pa ima aloin v zelo majhnih količinah tudi antibakterijsko in protivirusno delovanje, zato je dobro, da je v majhnih količinah vseeno prisoten. Alojinega soka ne smemo piti v neomejenih količinah – priporočena dnevna količina alojinega soka je okoli 3–6 decilitrov.

Aloin

Aloja med drugim vsebuje aloin oziroma barbaloin, ki je antrakinonski glikozid. Je grenak alkaloid rumene barve, ki se v alojah nahaja v količinah od 0,1 do 6,6 % suhe snovi. Aloin se pojavlja v dveh izomernih oblikah: kot aloin A (barbaloin) in aloin B (izobarbaloin). Uporablja se kot odvajalo, ki povzroči krčenje črevesja in stimulira črevesno peristaltiko. Prepreči vsrkavanje vode skozi črevesne stene in tako zmanjša zgoščenost črevesne vsebine. V večjih količinah povzroči neravnovesje elektrolitov, diarejo in abdominalne bolečine. Ker lahko povzroči krčenje sečil, ni priporočljiv za nosečnice.

Naravna zaščita pred soncem

Ali ste vedeli, da imajo nekatera osnovna olja* UV faktor 4? Verjetno se vam to ne zdi ravno veliko, ampak za jutranje in večerno sonce bo za večino od nas dovolj.

Prav tako pa se najbrž ne boste ravno pretirano izpostavljali sončni pripeki, temveč se boste raje skrili v hladno senco. Olja, ki jih osebno uporabljam za svojo mešanico in imajo UV faktor 4, so avokado, jojoba ter sezam. V svojo mešanico dodam še malce macerata* korenčka za lepšo porjavitev, saj spodbuja pigmentacijo kože in par kapljic eteričnega olja kadilne bosvelije zaradi njenega blagodejnga delovanja na kožo.

Kadar kupujete eterično olje kadilne bosvelije, bodite pozorni na to, da je kvalitetno, ker ga boste uporabljali z aromaterapevskim namenom in ne samo za odišavljanje prostora. Kvalitetno eterično olje kadilne bosvelije bo kožo toniralo, obnovilo in pomirilo pred močnim soncem. Kadilna bosvelija poleg tega še vlaži in mehča grobo ter razpokano kožo, zato je odlična izbira za našo mešanico.

Recept za olje za sončenje:

• 10 kapljic eteričnega olja kadilne bosvelije
• 5 ml macerata korenčka
• 20ml osnovnega olja sezama
• 25 ml osnovnega olja avokada
• 50 ml osnovnega olja jojobe

Ne pozabite, da je po sončenju potrebno kožo nahraniti. Za hidratacijo kože priporočam, da jo prvo poškropite s hidrolatom* sivke in po tem, ko je koža še vlažna, namažete z oljem za po sončenju. Za to mešanico uporabite eterična olja smilja, geranije in seveda prave sivke. Vsa tri navedena eterična olja se uporabljajo tudi pri opeklinah, zato bodo kožo pomirila in hkrati regenerirala.

Če se slučajno zgodi, da vas sonce opeče, lahko na kožo nanesete eterično olje prave sivke, macerat šentjanževke ali kombinacijo obeh. Ne pozabite, da lahko od eteričnih olj direktno na kožo nanašamo samo eterično olje sivke in pa izjemoma čajevca, pri čemer moramo vedeti, da čajevec precej izsuši kožo. Pri tem moramo še posebej paziti, da uporabljamo kvalitetno eterično olje, saj lahko drugače pride do kakšne alergijske reakcije.

Recept za regenerirajoče olje za po sončenju

• 10 kapljic eteričnega olja prave sivke
• 15 kapljic eteričnega olja smilja
• 5 kapljic eteričnega olja geranije
• 50 ml osnovnega olivnega olja ali macerata šentjanževke

Ta  mešanica bo koristila tudi zelo izsušeni koži na komolcih, petah …

Za konec še en nasvet. Citrusna* eterična olja, še posebej bergamot, in macerat šentjanževke so fototoksični, zato jih ni priporočljivo nanašati na kožo (pri tem mislim na mešanice teh olj v osnovnem olju) neposredno pred izpostavljanjem soncu ali pred odhodom v solarij, ker lahko povzročijo neenakomerno in neestetsko pigmentacijo. Izogibajte se nanašanju citrusnih eteričnih olj na kožo tudi v primeru, če imate melanom, starostne pege, velike madeže, bradavice, izrazite temne pege ali rak kože. Obstaja neznatna možnost, da citrusna eterična olja pospešujejo razvoj teh stanj.

Želim vam prekrasno in dišeče poletje!

* Osnovna olja, ki jih uporabljamo v aromaterapiji, se proizvajajo iz istih surovin kot tista, ki jih uporabljamo v pripravi hrane. Za olja uporabljena pri aromaterapiji je pomembno, da so proizvedena s postopkom hladnega stiskanja, brez uporabe visokih temperatur, različnih topil ter dodanih stabilizatorjev in dodatkov – na ta način se ohranijo njihove blagodejne lastnosti.
* Hidrolat je soproizvod procesa destilacije rastlinskega materiala, pri katerem se pridobivajo eterična olja. Hidrolat vsebuje v vodi topne komponente destilirane rastline in majhne količine drobno razpršenega eteričnega olja.
* Macerati se pridobivajo z namakanjem svežih rastlin v visoko kvalitetnem rastlinskem olju. Na ta način se iz rastlin izločijo molekule, ki so topne v osnovnem olju (tudi eterična olja rastline).
* Primeri citrusnih eteričnih olj so limona, bergamot, pomaranča, mandarina, grenivka…

Melani Kovač, aromaterapevtka
www.aromadelavnice.si