Ali je vodo na Zemljo prinesel asteroid?

Znanstveniki verjamejo, da je odkritje ledu in organskih molekul na asteroidu, ki kroži med Marsom in Jupitrom lahko izvor oceanov in življenja na Zemlji pred več kot štirimi milijardami let.

Nedavne raziskave namreč namigujejo, da je asteroid, podoben omenjenemu, prinesel življenje našemu planetu. Nekatere teorije že nekaj časa pravijo, da je bil asteroid tisti, ki je prinesel vodo na Zemljo, sedaj pa je odkritje soli in vode v nekaterih asteroidih te teorije še bolj podprlo.

Raziskovalci z Univerze na Floridi so namreč zaznali tanek sloj ledu in organskih molekul na površini 24 Themisa, ki je eden izmed največjih asteroidov v asteroidnem pasu, ki se nahaja med Marsom in Jupitrom. Raziskovalci so si v ta namen sposodili NASINO infrardečo teleskopsko tehnologijo na Havajih, da so lahko izmerili gostoto sončnih žarkov, ki se odbijejo od 24 Themisa, ko se le-ta obrača.

Razlika v gostoti pri različnih valovnih dolžinah pa je pomagala raziskovalcem določiti sestavo površja asteroida. Seveda pa so bili izredno presenečeni, ko so odkrili na površju ogljik in led.

Sedaj pa raziskovalci upajo, da je led pod površjem asteroida ohranil žive fosile iz obdobja, ko se je naš sončni sistem šele rojeval.

Podnebne spremembe povezane tudi z ekscentričnostjo Zemlje

Tokratna študija je pokazala, da je reden premik Zemljine orbite morda neposredno povezan s spremembo podnebja.

V analizi so pregledali sedimente z oceanskega dna na 57 različnih lokacijah, pri čemer so ugotovili, da obstaja več kot 1.2 milijonsko letna povezava med premiki Zemljine obrite ter podnebnimi spremembami.

Splošno priznano znanstveno dejstvo je, da se Zemeljska orbita okoli sonca spreminja vsakih 100,000 let, pri čemer postane ta enkrat bolj okrogla, v naslednjem ciklu pa nekoliko bolj elipsasta.

Prav tako se obdobja polednitve pojavljajo vsakih 100,000 let, kar dokazuje, da sovpadajo podnebne spremembe in ekscentričnost planeta. Znanstvenica Lisecki, ki je sodelovala pri tej raziskavi je prav tako ugotovila, da se največji poledenitveni cikli zvrstijo med bolj šibkimi spremembami ekscentričnosti orbite in obratno – najmanjše poledenitve se zgodijo pri večjih ekscentričnostih.

To bi lahko pomenilo, da je Zemljina klima nestabilna zaradi sprememb v orbiti. Lisecki je tako zaključila, da so klimatske spremembe v preteklih milijonih letih verjetno vsebovale kompleksne interakcije med različnimi vidiki klimatskega sistema našega planeta in delujejo v povezavi z tremi različnimi orbitalnimi sistemi: ekscentričnost, nagib ter precesija.

Pomladni nasveti

Prišla je pomlad. Sonce, temperature postajajo spet človeške, dnevi so vedno daljši. Mi pa smo še vedno zimsko ‘zakrneli’. Tako telo kot tudi glava sta še vedno utrujena, zakrnela od zimskega vremena in teme.

No, tukaj boste našli nekaj nasvetov, kako spet pognati motor in se pripraviti na pomlad, ki je koledarsko že tu. Preberite si naš priročnik za pomlad in zagotovo boste našli nekaj predlogov in nasvetov, ki jih boste z užitkom opravili.

1. Pojdite na sonce! Vsak dan si privoščite vsaj kakšne pol ure naravne sončne svetlobe. Saj to ste slišali in prebrali že tisoč in večkrat – sončna svetloba spravlja v dobro voljo. To vam bo pomagalo odgnati črne misli in utrujenost.
2. Lotite se spomladanskega čiščenja. Ne bodite preveč ambiciozni, začnite s svojo sobo. Zavrzite stare revije in časopise, že odrabljeno študijsko literaturo, iz omar pospravite obleke minulih sezon, ki so že ponošene, iz mode, premajhne, prevelike,… ja, tudi tisto vašo najljubšo majčko iz leta 1000 pred našim štetjem, ki je že vsa ponošena, raztegnjena in na pol prosojna ter zbledela od stalnega pranja. Boste že našli novo, še lepšo in predvsem usklajeno z najnovejšimi trendi, da jo bo nadomestila.
3. Migajte! Pa naj bo to fitnes, aerobika, kolo, plavanje ali karkoli drugega vam je všeč. Ampak zimskega lenarjenja naj bo konec. Začnite se pripravljati na prihajajočo sezono. Najnovejše modne zapovedi pravijo, da bomo letos nosile kratka krila in mikromajčke. Torej… skrajni čas, da spravite v red svoj telešček. Pa če že ne zaradi mode, potem storite to zase. Če ste konkretno iz forme, potem začnite po malem. Vsako jutro deset trebušnjakov in deset počepov, in ko vam forma rase, povečujte tudi količino fizične aktivnosti. Iz kleti privlecite svoj bicikel in preglejte, ali je z njim vse v redu. Vreme je že primerno za prve izlete s kolesom. Saj ni treba pretiravat, ko greste naslednjič v supermarket, se tja, namesto z avtomobilom, odpravite s kolesom. Vaše mišice bodo zagotovo prijetno presenečene.
4. Priredite svoje prehranjevalne navade. Ne, ne; ne nagovarjam vas h kakšni nori pomladanski dieti. Predlagam vam le, da v svojo vsakodnevno prehrano vključite vsa pomladanska živila, ki so že na razpolago v prodajalnah. Prečistite svoje telo vseh zimskih grehov z radodarnimi količinami sveže spomladanske zelenjave in sadja. Tudi to že veste, da vam bo takšna hrana dala veliko nove energije, ki jo potrebujete za uspešno spomladansko prebujanje in pomagala pri prečiščevanju telesa. Pa dober tek!
5. Bilanca. NE, tokrat ne govorim o vašem finančnem stanju, ampak o stanju v vaši garderobi. Preglejte svojo spomladansko garderobo iz preteklih let. Ugotovite, kaj vam še gre prav, kaj vam je še všeč in kaj je sploh še v dovolj dobrem stanju za nošenje. Ko vam je jasno, pri čem se kar se oblačil tiče, se odpravite na nakupovanje brez kupovanja. Pojdite po trgovinah, razglejte se, police trgovin se namreč že nekaj tednov šibijo pod težo novih spomladanskih kolekcij. Ugotovite, kaj vam je všeč, kaj vam pristoji in seveda kaj si lahko privoščite. Če vas skušnjava hitro zapelje, si najprej poglejte, kaj vam ponujajo različni katalogi. In ko boste “psihično” pripravljene na zapravljanje… v napad! In osvežite svojo garderobo za prihajajočo sezono. Zapomnite pa si, nikar ne pretiravajte, da se ne boste spet znašle z omaro, polno stvari, ki jih ne boste nikoli oblekle!
6. Seks. Sproščujoč, prijeten, divji, romantičen, poreden, pokvarjen, umirjen; kakor je vam najbolj všeč.
7. Pojdite na morje. Pa čeprav se boste odpravile le na popoldansko kavo na Slovensko obalo in že po poldrugi uri hitele spet domov. Morski zrak bo zelo pozitivno vplival na vaše zdravje in tudi na vašo dobro voljo.
8. Kupite si nov parfum.
9. Pijte čim več naravne vode. Učinek, ki ga bo voda imela na vaše telo, je zelo pomemben.
10. Naspite se. En dan si vzemite samo zase in za spanje. Dokler zmorete.
11. Čokolada. Vsak dan košček čokolade in svet bo takoj lepši. – Ne, tablica na dan bo preveč!
12. Podarite si nov CD ali knjigo. Tako, da bo vaša duša ob njej pela.
13. Pojdite v savno. Ta preprosta zadeva, ki so jo poznali že stari Rimljani, bo osvežila vašo kožo, iz nje spravila vso nečistočo, ki se je tam nabrala čez zimo. Privoščite si savno enkrat tedensko. Vzemite s seboj še koga za družbo. In verjemite, že po prvem obisku vam bo jasno, zakaj prav v savno. Za bolj pogumne pa še vedno pride v poštev knajpanje ali hidroterapija.
14. Izklopite televizijo. Naj sameva, predolgo vam je bila glavni družabnik. Nič hudo pomembnega ne boste zamudile; čas, ki ste ga celo zimo namenjale televiziji pa raje porabite za fizično aktivnost, izlet v naravo, sprehod – pa čeprav po trgovinah. Glavno pravilo naj bo: ven iz stanovanja!
15. Sproščajte se. Vsak dan, pa čeprav šele pred spanjem, si vzemite vsaj 10 minut za sproščanje. Umirjena glasba, prezračen prostor, izklopite možgane. Preberite si tudi članek zdravljenje z glasbo.
16. Privoščite si kratek dopust. Konec tedna bo dovolj. Odklopite vsakdanje življenje za 48 ur. Četudi se boste odpravile le na obisk k starim prijateljem, ali pa če boste za dva dneva odletele v Pariz, glavno je, da za dva dneva odklopite rutino. Tako se boste veliko bolj spočile in lažje boste prenašale tudi spomladansko utrujenost.
17. Vsak teden svojemu obrazu privoščite čistilno in hranilno masko. V vsaki drogeriji, v supermarketih ali pa v svoji najljubši parfumeriji boste našli široko paleto čistilnih, hranilnih, poživljajočih in še drugih mask za res vsako vrsto kože. Odstranite plast zime s svojega obraza, naj zasije v vsej svoji lepoti in spomladanski svežini.

Tjaša Doljak za soncek.com

Vesoljsko plovilo na sončno energijo do leta 2010

Planetarna združba (angl. Planetary Society) ima v načrtu, do leta 2010 izstreliti vesoljsko plovilo na solarni pogon. Prototip plovila je bil narejen in preizkušen pred štirimi leti, končal pa je nekje sredi oceana.

Plovilo so poimenovali LightSun-1, poganjala pa bi ga naj svetloba, ki bi svetila na štiri trikotno oblikovana jadra. Združba vidi ta projekt kot prihodnjost potovanj v vesolje, ki lahko trajajo dalj časa zaradi takšne vrste pogona. Pogon na sončno svetlobo ne potrebuje goriva, saj je gorivo dejansko sončna svetloba, katera omogoča stabilne in enakomerne pospeške, ki lahko dosežejo tudi večje hitrosti.

Tako znanstveniki pri tem projektu ne vidijo nobenega razloga, zakaj takšno plovilo ne bi moglo doseči tudi več kot 160,000 km/h. To pa pomeni, da lahko takšno plovilo zapusti naš sončni sistem že po manj kot petih letih, namesto dolgih 25 let, kot bi to drugače trajalo.

Plovilo bo zgrajeno iz treh manjših kock, katere bodo vsebovale večino elektronike ter nadzornega sistema za jadra. Ta jadra se bodo samodejo odprla, ko bo plovilo doseglo zadano višino.

LightSail-1 pa bo nosilo tudi dodatno raketo, narejeno posebej za to misijo in bo nekaj dni krožilo na višini prbl. 800 km visoko, da bodo lahko znanstveniki preverili, ali vse pravilno deluje.

Če se bo ta preizkus obnesel, potem bo kaj kmalu v načrtu izgradnja LightSail 2 in 3, sama izstrelitev LightSail-1 pa bo stala skoraj 2 milijona dolarjev.

Japonska vesoljska elektrarna

Japonska agencija za vesoljske raziskave (Jaxa) ima velike ambicije. Energijske probleme želijo rešiti tako, da bodo postavili energijsko postajo kar v vesolje.

S tem pa želijo omiliti tudi probleme globalnega segrevanja. Tako so izbrali ekipo raziskovalcev in inženirjev, ki bodo to idejo uresničili in zgradili vesoljski solarni energijski sistem (SSPS).

Načrt je takšen, da naj bi naredili več kilometrov dolgo fotovoltaično ploščo, podobno takšnim, kot jih uporabljamo že danes. Vendar pa bo za razliko od teh, ta postavljena v geostacionarno orbito.

Sončni žarki naj bi bili v vesolju kar petkrat močnejši kot na Zemlji, kar pomeni, da bo lahko ta plošča sprejela ogromne količine energije.

Sončna energija je tudi ena izmed obnovljivih virov energije, zato lahko pomaga rešiti probleme, s katerimi se soočamo na Zemlji.

Energija, zbrana v vesolju bo nato prenešena na Zemljo s pomočjo laserskih žarkov ali mikrovalovov. Jaxa trdi, da je tašen sistem varen, čeprav pa priznajo, da je težko pomiriti javnost, glede na to, da je tu govora o ogromnih laserjih. Zato bodo ti sprejemniki postavljeni nekje v morju.

Prototip je tako planiran za leto 2020, prvo postajo pa naj bi postavili v vesolje do leta 2030. Ta pa bi naj proizvegla okoli en gigawat energije, kar lahko primerjamo z srednje veliko jedrsko elektrarno.

Energijski trendi

Trenutno je proizvodnja in poraba energije eden izmed najbolj perečih problemov današnje družbe. Opisali smo nekaj najbolj aktualnih energijskih trendov, na ketere se in se bomo v prihodnosti (vsaj dokler se ne pojavi kakšna nova tehnologija) najbolj zanašali.

Sončna energija

Sončna energija bo postala cenejša, ko bodo solarne plošče postale tanjše, bolj zmogljive, ko se jih bo dalo lažje vzdrževati in montirati. Takšne plošče so že dobavljive na tržišču, vendar še niso tako cenovno ugodne, saj je tehnologija relativno nova.

Veter

Danes je vse več farm osredotočenih na pridelovanje energije s pomočjo vetra. Takšna energija je seveda 100% naravna in okolju neškodljiva, vendar strokovnjaki opozarjajo, da lahko takšne farme škodujejo pticam, zato bo morala industrija veternice modificirati.

Plimovanje

Energijo, katero lahko pridobimo s pomočjo plimovanja je relativno nova in nerazširjena ideja. Britansko podjetje Lunar Energy se je odločilo, da bo zgradilo prvo elektrarno, katero bo poganjalo plimovanje – energija iz te elektrarne naj bi zadoščala za nemoteno oskrbovanje 5000 domov.

Geotermalna energija

Tudi geotermalna energija je tako rečeno ‘čista energija’, ki ne pušča sledi v okolju. Primerna je za ogrevanje doma, še posebaj v zimskih mesecih, ko ima zemlja pod površjem višjo temperaturo, kot pa na površju. Prav tako pa je geotermalna energija primerna za hlajenje doma poleti, ko je zemlja nekaj metrov pod površjem bolj hladna, kot na vrhu.

Znanstveniki vsak dan odkrivajo nove ideje in načine, kako pustiti čim manj sledi v naravi, vseeno pa zadovoljiti uporabnike, kateri se zanašajo na energijo vsak dan. Pa naj bo to le jutranja prha, pot v službo ali kosilo z družino – za vse to je potrebna energija.

Sonce

Sonce, vladar astrološkega znamenja Leva, predstavlja simbol  moči, energije in vsega, kar je povezano z življenjem. Brez Sonca ne bi bilo človeškega življenja in zelene narave. To je najsvetlejša zvezda na nebu in marsikdo bi se rad poistovetil z njo, še posebno tisti, ki so kakor koli izpostavljeni svetlobi in javnosti: kralji in vladarji visokorazvitih kultur v Aziji, Peruju in Egiptu.

MAJI

Pri Majih v srednji Ameriki je bilo največje božanstvo Itza ali Itzamna, ki na mnogih slikah spominja na boga Sonca, zato se lahko domneva, da je bilo to eno od njegovih utelešenj. Po drugih pričevanjih je bila Itzamna človek, eno ali dvoglavi krokodil, eno ali dvoglava kača, iz katerega žrela gleda bog Sonca. Glede na verovanje Majev je ravno bog Sonca največkrat menjal svoja prebivališča, saj je bila Zemlja ploščata in četverokotna ter je vsak vogal pokazal na drugo stran sveta. Na svojih nočnih potovanjih podzemnem svetu, se je bog Sonca spremenil v jaguarja pretečega izgleda, katerega skico pogosto vidimo na ohranjenih spomenikih. Jaguar je za Maje predstavljal največjo nevarnost, zato je bil bog Sonca pogosto predstavljen s simbolom smrti.

INKI

Inti, bog Sonca, je poslal na zemljo svojo hčer Mama Oclio in svojega sina Manca Capaca in jim je dal zlato palico z nalogo, da na prostoru, kjer z lahkoto zapičita palico v zemljo, ustanovita mesto. Tako je, kot pravi legenda, nastalo cesarstvo Inkov. V dolini Cuzco Intina sta otroka zgradila mesto in naučila ljudi vere, zakonov in kulture. Bila sta gospodarja skupnosti ali Inkov, kot so se sami imenovali. Mesto se je po nekaj osvajalskih pohodih razširilo v pravo cesarstvo, ki je merilo 4.000 kilometrov južnoameriške obale. Čeprav se je cesarstvo imenovalo “Tshuantisuyo”, je bilo bolj poznano kot cesarstvo Inkov.
Inki so negovali kult Sonca, saj je najrazkošnejša zgradba prav Sončev hram – nacionalno svetišče Inkov. Zgradili so ga v zahvalo bogu Intiju, zidovi so prekriti z zlatimi ploščami in okrašeni z zlatim nakitom. Ko zasije sonce, ves hram zasije kot goreča krogla. Kultni center Inkov je tudi mesto Tiahuanaco, kjer se nahaja Kalasasaya ali hiša Sonca. Z ene strani hiše se nahajajo vrata Sonca, izklesana v merilu 3 x 3,75 metra, in še dandanes ni raziskano, kako so izklesali tako velik blok, saj je njegova trdota enaka trdoti diamanta. Inki so imeli tudi svoj praznik, posvečen bogu Sonca, ki se je začel meseca junija in je trajal devet dni. Cesarstvo Inkov je ugasnilo leta 1532 med osvajalskem pohodom Špancev. Nekaterim Inkom je z delom bogastva uspelo pobegniti in Špancem nikoli ni uspelo najti njihovih pribežališč. Neka ekspedicija je 1911. leta našla ostanke mesta na hribu pri gori Macchu Pichu. V središču mesta je bil zgrajen Sončev hram piramidne oblike. Ali je bilo to skrivno mesto, kamor so se rešili pobegli Inki?

AZTEKI

Azteki so pripadniki indijanskega plemena na področju današnje Mehike in njihovo božanstvo Huitzilopochtli je istočasno bog Sonca, vojne in zaščitnik cesarstva. Ker so bili prepričani, da je bog Sonca njihov zaščitnik, so mu prinašali človeške žrtve. Verjeli so, da je potrebno žrtvovati človeško kri, da bi Sonce vzšlo in da bi imelo moč za potovanje po nebu. Primer govori, da so 1486. leta pripeljali kot žrtev 70.000 vojnih ujetnikov. Pogosto so darovali tudi cvetje in sadje.
Azteki so poznali ritualni koledar, imenovani tonalpoalli, ki je vseboval 260 dni (13×20) in sončev koledar z 365 dnevi. Sončevo leto je bilo razdeljeno na 18 mesecev po 20 dni. Vsak zadnji dan v mesecu je bil praznik v čast boga Sonca.

BABILONCI

Babilonci so imeli trojno vladarstvo Meseca, Sonca in Venere. Bog Sonca se je imenoval Shamash in je bil spoštovan kot bog življenja, zdravja in sreče, kakor tudi zaščitnik resnice in pravice. Njegov simbol je bila zlomljena četverovprega, s katero je vsak dan potoval v nebo. V 7. stoletju se je kult boga Shamasha razširil v Jeruzalem, kjer v preddverju nekega hrama še danes stoji njegova kočija. Madruk – zaščitnik Babilona – je postal bog metropole in njegovo drugo ime je “otrok Sonca”.

GERMANI

Pri starih Germanih je obstajala religija, ki je v tesni povezavi s kultom Vanov – bogov plodnosti, zemlje in izobilja. Novejšega datuma je religija povezana s kultom Azov – bogov naravnih sil. Božanstva Germanov lahko tako razdelimo na starejša in novejša. Glavno božanstvo Vanov je bil Freyr, bog svetlobe in sonca, dežja in plodnosti. Skupaj z očetom Njördom in sestro Freyro je bil prisiljen živeti pri Azih kot jamstvo za mir. Freyr se je imenoval za praočeta kraljevskega rodu, njegovo najpomembnejše svetišče pa se je nahajalo v Uppsali.

KELTI

Tudi pri Keltih je bil kult Sonca zelo razširjen. V časih, ko je vladalo prepričanje, da duh obvladuje človeka, so prevladovala solarna in uranska božanstva. Še posebno pri keltskih simbolih je spoštovanje Sonca močno prisotno. Irske herojske zgodbe pripovedujejo o sončnem heroju Cuchulainnu, ki je posedoval strahovito moč. Na Švedskem so našli risbe, ki kažejo na spoštovanje kulta Sonca. Znana je tudi na Danskem najdena kočija iz Trundholma, ki predstavlja konja, ki vleče sončno kroglo.
Največje božanstvo pri Keltih je bil bog sonca Taranis. Na glavi je imel tri roge, v desni roki je držal bleščečo kroglo (Sonce), v levi pa ščit v mandljevi obliki (Luna). V kasnejšem obdobju so v kovance vtisnili sončevo število 3. Tudi mnoga umetniška dela Keltov na slikovit način prikazujejo simboliko števila tri.

EGIPČANI

Do vladavine Amenophisa IV (1375 – 1358 pred n.št.) so Egipčani imeli več bogov. Nekaj let po lastnem kronanju je Amenophis IV uvedel nekatere spremembe. Svojemu imenu je dodal ime “kralj boga Sonca”, namesto prejšnjih božanstev pa je uvedel kot najpomembnejšega boga Atona – boga Sonca. Pet ali šest let mu je zadostovalo, da zapusti Thebo in zgradi novo mesto Achet-Aton ali Horizont Sončne krogle. Sebe je poimenoval Ehnaton, kar pomeni “tisti, ki je Atonovi milosti”. Praznovanja boga Sonca so spremljali rituali in žrtvovanja hrane in cvetja. Prepevali so liturgijske pesmi, ki so slavile življenjsko moč boga Sonca.
Glavno svetišče kralja je bilo v Heliopolisu – mestu Sonca, kjer je tudi zgrajen hram Sonca. V sredini hrama je zgrajen oltar, pred njim pa velik obelisk. Ta veliki steber iz kamna, ki se vzpenja visoko v nebo, predstavlja simbol boga Sonca. V Heliopolisu je bilo v tistih časih veliko takšnih stebrov, ki pa so bili v času Rimskega imperija odneseni v Rim.

SUMERCI

Religija stare Mezopotamije je spoštovala Utua kot boga Sonca. Bil je bog pravice in tajnih prerokb. V predstavah Sumercev se je bog Utu vsako jutro dvignil na nebo in obsijal svet s svojim žarki, kateri so izvirali iz njegovih ramen.

PERZIJCI

Perzijci so kot boga svetlobe in Sonca slavili Mitro. On sam se je imenoval za nepremagljivega boga (sol invictis), zato je užival veliko spoštovanje med rimskimi legionarji. Moč čaščenja je bila tako velika, da se v 3. stoletju ni vedelo, ali se bo uveljavilo krščanstvo ali kult Mitre, ki se je neverjetno hitro širil po vseh provincah Rimskega cesarstva. Med njima je zelo veliko podobnosti, saj se bogoslužje ni opravljalo na prostem kot v grško-rimskem svetu, ampak v zaprtih prostorih ali votlinah. Tako kult Mitre kot krščanstvo pozna zakramenta krsta in maziljenja. Tudi rojstvo Mitre (25.december) so kristjani privzeli kot rojstvo Kristusa. Mitra, rojen iz skale, si je najprej pridobil spoštovanje pastirjev, ko je premagal bika (simbol zla in trpljenja) in tako postal dobrotnik ljudi, katere je vodil v borbi med temo in svetlobo.

GRKI

Grki so Sonce in njegovega boga imenovali Helios, včasih pa so uporabljali imeni Hyperion in Phoibos. Phoibos je ime, ki se je uporabljalo tudi za Apolona, ki je bil kasneje proglašen za boga Sonca poleg Heliosa, saj je bil opremljen s strelicami (sončevimi žarki).
Mitologija pripoveduje, da je Helios vsak dan potoval s svojo četverovprego z ene na drugo stran neba. Pripoveduje se, da je bil takrat, ko je Zevs delil zemljo bogovom, Helios ravno na poti in je tako ostal brez česarkoli. Potožil se je Zevsu, ki mu je za nadomestilo dal nov otok Rhodos, kjer je Helios užival mnogo časti. Najpomembnejšim mestom na otoku so vladali njegovi vnuki Kamerios, Lindos in Lasylos. Kolos na Rhodosu, sedmo čudo sveta, predstavlja prav boga Heliosa z veliko svetlečo kroglo na glavi.

Vir: www.utrinek.si

Nujna zaščita pred soncem

Glede na to, da se je poletje začelo in da smo preklopili na poletna oblačila ter obutev, je potrebno primerno temu poskrbeti tudi za kožo. Poletje poleg počitnic in morja pomeni tudi več zadrževanja zunaj hiše. Vendar pa moramo vedno imeti v mislih, da sonce škoduje koži, zato je nujno, da imamo s seboj na izletih in pohajkovanjih sončno kremo.

Glavni namen sončne kreme je, da odbija škodljive UVA in UVB žarke. Ti žarki škodujejo koži, pa naj smo temnopolti, ali bledopolti. Čeprav se nas večina ne zaveda, pa je sončna krema nujna tudi takrat, ko sonce zakrijejo oblaki, saj le-ti ne ustavijo teh žarkov.

Vse sončne kreme vsebujejo faktor SPF (Sun Protection Factor). Ta faktor nam pove, kako določena sončna krema varuje pred UVB žarčenjem. Najbolj je priporočljiv zaščitni faktor 15, ki nas bo varoval pred škodo, katero ti žarki povzročijo. Priporočljivo pa je tudi, da kremo nanesemo vsaj 30 minut pred samo izpostavljenosto soncu.

Večina krem za sončenje, ki jih najdemo na trgu, vsebuje mešanico različnih kemikalij, ki nas varujejo pred izpostavljenostjo žarkom. Ko kremo enkrat nanesemo na kožo, kemikalije začno delovati na dva načina: žarke odbijejo ter razpršijo, ali pa jih vpijejo.

Skozi leta je bilo že veliko razprav glede dobrih in slabih učinkov teh kemikalij, saj nekateri strokovnjaki menijo, da te kemikalije povzročajo proste radikale (s tem pa se poveča možnost rakavega obolenja). Spet nekateri pa paravijo, da se kemikalije nabirajo v telesu in prehajajo v krvni obtok, kar pa je spet zdravju škodljivo.

Zato lahko najdemo na trgu vse več ‘organskih’ sončnih krem, ki vsebujejo zelišča, proteine in minerale, ki nas ščitijo pred vplivi sonca. Z uporabo take sončne kreme zmanjšamo verjetnost, da bi takšna krema dražila kožo.

Čeprav obstajajo polemike glede sončnih krem, je vseeno priporočlijo oz. obvezno, da jih nanesemo preden smo izpostavljeni soncu. Vendar pa moramo biti previdni, saj nas pred žgočim soncem ne bo obvarovala nobena krema. V tistih najbolj vročih urah je zato priporočlijo, da se umaknemo v senco, ali pa še bolje – takrat ostanemo doma.

« Previous Page — Next Page »