Nasveti za varčno vrtnarjenje

Vrtnrjenje je nekaj, s čimer se ukvarjate, v vrt vložite svoj rosti čas in ga negujete, zato ne potrebujete vreče denarja, da bi imeli lep vrt. Vzemite si čas in ne hitite – podobno kot pri ‘slow food-u’, počasi in z užitkom! Podite potrpežljivi, saj je to proces in ne nenadna transformacija vaše zelenice v bujen vrt.

Reciklaža odpadnih stvari

Z odpadnimi zadevami mislimo nekaj, kar lahko z malo domišljije uporabite na svojem vrtu. Nezaželeno pohištvo lahko postane vaša mizica na vrtu, lesene deske pa lahko porabite kot zaboj za kompostnik.

Vrtnarjenje brez vrta?!

Zabojniki se smejijo vsem, ki pravijo, da nimajo prostora za vrt. Vrt imate lahko namreč v kakšnem večjem zaboju kar na balkonu, terasi ali dvorišču. Če živite v najemniškem stanovanju, lahko svoje pridelke gojite v posodah na okenski polici, ko pa se odločite zamenjati stanovanje, svoj vrtiček enostavno odnesete s seboj.

Škatle

Kakšne večje plitke škatle so lahko odličen prostor za gojenje rastlin kot so solate, redkev, čebula in zelišča. Porabite lahko tudi stare predale, ki ste jih nameravali odpeljati na kosovni odpad ali pa večje konzerve za hrano. Pri vseh boste morali s premazom zagotoviti vodoodpornost in na dnu narediti luknjice, da bo voda lahko odtekala.

Katere vrste zelenjave so najbolj vsestranske za vaš vrt?

Da bi imeli kar največ vašega vrtnega pridelka, potem posadite zelenjavo in zelišča, katera je lahko gojiti, so vsestranska prav tako pa lahko iz njih naredite več različnih jedi.

Paradižnik

Paradižnik je verjetno ena izmed najbolj priljubljenih vrst zelenjave in ga najdemo v skoraj vsakem vrtu. To vrsto zelenjave je po vsej verjetnosti težko premagati po okusu, vsestranskosti ter dobrega vpliva na zdravje.

Bučke

Res je, da je njihova sezona rasti krajša od paradižnika, vendar pa so bučke izredno produktivne, poleg tega pa jih lahko uporabimo na različne načine.

Solata

Dokler je vreme zmerno bo solata veselo poganjala. Če pa ste morda ena izmed tistih oseb, ki redno uživa v solati, potem boste lahko prihranili kar nekaj evrov, če jo boste gojili sami.

Kumare

Ena sama rastlina kumare vam bo obrodila kar veliko sadov, pa ni važno na kakšen način je bila posajena. To pa lahko pride v vročih poletnih dneh še kako prav, saj so lahko kumare še kako osvežujoče.

Paprika

Danes obstaja na trgu že ogromno vrst paprike. Še posebej pa prihajajo v modo razne čili paprike, katere lahko prav tako posadite v vaš vrt.

Zelišča

Zelišča so lahko v trgovinah še kar draga, vendar pa so tista, ki jih sami vzgojite doma ne le dokaj poceni, poleg tega so tudi veliko boljša, saj so sveža. Zato razmislite o tem, da bi v vaš vrt vključili kakšen žajbelj, rožmarin, meto, timijan, drobnjak in baziliko. Pri tem pa lahko poskusite tudi med različnimi vrstami bazilike. Poleg tega pa določena zelišča tudi odganjajo škodljivce na vrtu. Več v članku Koristne rastline v vrtu.

Vegetarijanski recepti

Ker je zdrava hrana v teh časih zelo pomembna, smo zbrali nekaj naših najbolj branih vegetarijanskih receptov, ki jih sedaj za bralce portala www.bodieko.si predstavljamo na tukaj enem mestu.

Solata s koprcem

Sestavine (za 3-4 osebe):
velika glava zelene solate (najbolje kristalke ali ledenke)
3-4 žlice bučnega olja
1,5 dcl kisle smetane
sok 1/2 limone
1 zvrhana žlica suhega koprca ali 2 žlici svežega
1/2 žličke soli

Solato operemo, natrgamo in položimo v veliko posodo. V skodelici z vilicami dobro premešamo kislo smetano, bučno olje, limonin sok, koprc in sol. Tako pripravljeno polivko malo pred obedom prelijemo čez solato, da ostane hrustljava.

Zelenjavni žepki

Maslo s prsti dobro vtremo v moko, dodamo sol in pecilni prašek ter na koncu vodo. Sestavine dobro pregnetemo, da nastane srednje trdo testo. Pustimo ga počivati vsaj 30 minut.

Cvetačo in korenje nasekljamo na majhne koščke. 3 minute jih pražimo na 3 žlicah olja v močno razgreti kozici. Potem ogenj zmanjšamo, prilijemo 1/2 dcl vode in pokrijemo. Kuhamo še 5 minut in po potrebi premešamo. Medtem v majhni kozici suho opražimo koriander, koromač in triplat, da blago porjavijo (pazimo, da ne preveč, ker postane triplat grenek). Semena zmeljemo v ročnem ali električnem mlinčku. V isti kozici na 1 žlici olja opražimo nastrgan ingver, dodamo zmlete začimbe in jih še pol minute pražimo. Dodamo 1 žlico vode in kuhamo še eno minuto, da se naredi pasta. V tem času bo zelenjava že kuhana, vendar ne premehka. Dodamo ji pasto iz začimb in sol ter premešamo. Če želimo bolj sočen nadev, lahko dodamo 2-3 žlice kisle smetane ali 50 g naribanega sira.

Nadev preložimo na krožnik, da se malo ohladi, testo pa razdelimo na 8 delov in iz njih oblikujemo kroglice. Na namaščeni površini jih jajčasto razvaljamo na debelino 3 mm. Na eno polovico položimo 1-2 žlici nadeva in drugo polovico potegnemo čez nadev. Zgornji rob s prsti pritisnemo ob delovno površino, da se zlepi s spodnjim robom. Pazimo, da se vmes ne ujame nadev, ker se žepki ne bodo lepo zaprli. Rob zaključimo z modelom ali vilicami, če znamo, pa jih lahko tudi s prsti nagubamo. Žepke ocvremo in postrežemo kot priboljšek h glavnim jedem ali pa same s sočno omako in solato.

Sestavine za 4 osebe (za 8 žepkov):
Za testo:
250 g polnozrnate moke
30 g raztopljenega masla
1/2 žličke pecilnega praška
1/2 žličke soli
150 ml vode

Za nadev:
200 g cvetače
200 g korenja
100 g graha
4 žlice olja
1/2 žlice nastrganega ingverja
1 žlička koromačevih semen
1 žlička koriandrovih semen
1 žlička triplatovih semen
1/4 žličke popra
1/4 žličke kajenskega popra
1/2 žličke soli

Presne kroglice

Sestavine:
500 g rozin

150 g neslanih arašidov
100g orehov
(sok 1-2 pomaranč)
mleti janež
kokosova moka

Priprava:
Rozine operemo in nekaj časa namakamo. Medtem zmeljemo arašide in orehe (količine lahko poljubno določimo, če nimamo arašidov, lahko uporabimo tudi samo 250 g orehov), nato pa v multipraktiku zmeljemo še rozine. Če želimo, dodamo mleti janež. Vse sestavine zmešamo in iz zmesi oblikujemo kroglice. Če je zmes presuha, dodamo pomarančni sok ali vodo, na koncu pa lahko kroglice povaljamo v mleti kokosovi moki.

Polnjene paprike z vegetarijanskim nadevom

Sestavine (za 4 paprike):
4 paprike
50 g riža
50 g sojinih drobcev
2 žlici naribanega sira (po želji)
peteršilj
majaron
origano
poper
sol
paradižnikova omaka
sol

Paprike umijemo in izdolbemo pecelj ter semena. Sojine koščke prelijemo s toliko vode, da jih prekrije, in kuhamo 5 minut, da se zmehčajo in napojijo. Vodo nato odcedimo. Riž operemo in napol skuhamo, da je še malo trd, ga zmešamo s sojinimi koščki in začimbami po okusu, lahko vmešamo tudi nariban sir. S tem nadevom napolnimo paprike, jih položimo v visoko kozico in prelijemo s soljeno paradižnikovo omako. Kuhamo 20 do 30 minut oziroma dokler se ne zmehčajo. Postrežemo s pire krompirjem.

Domači sojini polpeti

Vse sestavine zmešamo in zmes temeljito pregnetemo. Če je presuha, dodamo malo vode, količino soli pa prilagodimo svojemu okusu. Iz zmesi oblikujemo polpete ali palčke podobne čevapčičem in jih opražimo na naoljeni ponvi – v dobri ponvi lahko uporabimo zelo malo olja. Opražene polpete postrežemo z rižem ali krompirjem in zelenjavno omako.

Sestavine:
Sojina kaša (ostanek od priprave tofuja)
1-2 žlici olja
80 g moke
½ žličke popra
1 žlička soli
½ žličke papirke
1 žlička koprca
2 stroka česna
¼  žličke kurkume

Sojino mleko in domači tofu

Sojo čez noč namočimo, naslednji dan pa jo čimbolj drobno zmeljemo v mešalniku. Vodo in sojo stresemo v 4-5 l lonec in pustimo za zavre. Potem zmanjšamo ogenj in pazimo, da nam pena, ki se v prvih minutah močno nabira na površini, ne prekipi.

Kuhamo okoli eno uro, na koncu pa precedimo skozi fino cedilo ali gazo. Dobili smo približno litra mleka in kar nekaj preostale zmlete soje. Mleko ohladimo in spravimo v hladilnik ter uporabljamo kot navadno mleko. Okus je nekoliko drugačen od okusa navadnega mleka, zato se je treba nanj navaditi.

Sestavine:
250 g bele soje
2-2,5 l vode
za tofu še:
sok 1 limone

Lahko pa ga tudi uporabimo za pripravo sojinega sira – tofuja. V tem primeru precejeno sojino mleko spet zavremo in mu dodamo sok ene limone oz. tolikšno količino, da se izloči sir, preostala tekočina pa je skoraj povsem bistra. Po nekaj minutah tekočino precedimo skozi preganjeno gazo in odcedimo. Sir povežemo v gazo in ga za 2-4 ure obtežimo (lahko z 3-litrskim loncem z vodo), odvisno od tega, kako trd sir želimo. Spravimo ga v hladilnik in uporabljamo v jedeh v različnih oblikah: bodisi kot kockice, ki jih dodamo na koncu; kot tanko narezane opražene in začinjene zrezke; kot zmlet dodatek k zelenjavnim jedem (npr. satarašu) ipd.

To je naš tokratni izbor, upamo, da vam bodo šli vegetarijanski recepti in njihova priprava dobro od rok,  priporočamo, da si preberete tudi članek Postati ali ostati vegetarijanec.

Koristne rastline v vrtu

Namesto uporabljati fitofarmacevtskih sredstev v boju proti škodljivcem in boleznim poskušajmo izkoristiti vplive nekaterih rastlin, ki jih imajo na tla in škodljivce.

Vsem dobro poznan česen, deluje bakteristatično in fungicidno  ter odganja miši. Zato je priporočljivo, da raste po vsem vrtu (naredimo posamezne otoke te vrtnine), posadimo ga lahko tudi na okrasnem vrtu, saj nam bo tako prihranjena katera od bolezni okrasnih rastlin. Ko ga pa posadimo po vrtu pa pri tem pazimo na medsosedske odnose, saj ga nekatere vrtnine ne prenesejo v svoji neposredni bližini. Tako naj ne rase blizu graha, fižola in zelja.

Naslednja koristna rastlina je bazilika ta blagodejno vpliva na rastline, zato jo posejemo ali posadimo po celem vrtu. Timijan odganja polže in uši, sivka pa poleg uši še odvrača mravlje. Drobnjak deluje proti pepelasti plesni in je tudi priporočljivo, da raste povsod po vrtu.

Korenine špinače godijo tlom in njen vonj odganja škodljivce, med drugimi tudi bolhače ter spodbuja rast vseh vrtnin. Koperc vpliva na boljšo kalivost semen. Boreč varuje kapusnice ter odvrača polže. Česen, cesarski tulipan, bob, mleček in medena detelja odganjajo voluharja.

Po celem vrtu naj rastejo žametnica, ognjič in kapucinka, ki odvrača uši. Solata je pa najbolj »nevtralna« in jo zato lahko sejemo tudi na prazne površine.

Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.

Solata iz vrečke lahko vsebuje bakterije

Modernizacija, ki se dogaja na vseh področjih nam je prinesla razne novosti, ki se nam na prvi pogled zdijo odlične. Za primer lahko vzamemo zelenjavo ‘iz vrečke’, ki je že pripravljena in čaka na nas, da jo pojemo.

Tako mnogi mislimo, da je solata ali špinača iz vrečke že pripravljena, da jo damo v posodo in zmešamo. Vendar pa to ne drži.

Raziskava, ki se je odvijala pred kratkim je pokazala, da je 40% že pripravljene solate morda okužena z bakterijami, ki škodijo našemu zdravju.

Študija je obsegala 200 vzorcev in v 39% so našli bakterijo imenovano coliform, ki je indikator kontaminacije. 23% vzorcev pa je bilo okuženih z bakterijo enterococcus, ki je običajno povezana s kontaminacijo fekalij. To pa definitivno ni beseda, ki bi jo radi povezali s hrano.

In najbolj kontaminirana pakirana zelenjava? Špinača!

Da ne bo pomote – naj vas vse to ne prestraši do te mere, da bi prenehali z uživanjem zelenjave. Pozorni bodite le na to, da vso zelenjavo dodobra operete, preden jo daste na krožnik. Pri solati pa bodite pozorni tudi na to, da je vedno mrzla, saj bakterije obožujejo toploto.

Testenine za izbirčne

Ne matare testenin? Jaz tudi ne. A izjeme potrjujejo pravila. Naravnost obožujem pa preprosto testeninsko solato. Arome in barve se prepletajo, je preprosta za pripraviti in nikoli je ni preveč.

Sestavine:

• 500 g mozzarelle
• 500 g češnjevega paradižnika
• 300 g rukole
• sok pol limone
• olivno olje
• poper, sol

V veliko skledo ne enako velike kose (polovičke) narežemo paradižnik, mozzarelo in rukolo. Skuhamo testenine, jih odcedimo in takoj zvrnemo na zelenjavo.

Mozarella se bo malo stopila, paradižniki bodo dali sok in rukola se bo zmehčala. Solimo, popramo, prelijemo z limoninim sokom ter olivnim oljem. Koliko česa? Odvisno od vas in vašega okusa.

Vsekakor pa ne pozabite na širok nasmeh, ko dobroto postrežete.

Vir: diva.si

Je v vašem solatnem prelivu morda svinec?

Če sta balzamično in rdeče vino glavni sestavini kisa, potem je odgovor po vsej verjetnost da. Seveda ne namigujemo, da morate prenehati z uporabo balzamičnega kisa, vendar pa ni slaba ideja, da ga začnete uporabljati v zmernih količinah.

Svinec v hrani

Svinec je močan živčni strup, ki še najbolj prizadane razvijajoče se možgane otrok. Pripomore pa tudi k povišanem krvnem pritisku, problemom z rodili, rakava obolenja, …

Količina svinca je v balzamičnih kisih ter kisu iz rdečega vina seveda majhna in variira odvisno od produkta. Vendar pa redno uživanje takšnega kisa predstavlja potencialno nevarnost otrokom. Znanstveniki so odkrili, da lahko že žlička kisa na dan pri otroku dvigne nivo svinca v sistemu za kar 30%!

Balzamični kis

Ampak zakaj ta vrsta kisa sploh vsebuje svinec? Stvar je takšna, da to ni še nihče ugotovil. Lahko, da grozdje absorbira svinec, ki se morda nahaja v zemlji. Spet druga hipoteza pravi, da pride svinec v kis med samo izdelavo le-tega. Sok kuhanega grozdja je shranjen v velikih sodih, kjer leta in leta fermentira ter izhlapeva.

Kaj lahko storimo?

Dobro je vedeti, da bolj kot je kis star, večja je možnost, da vsebuje večjo količino svinca. Zato pred nakupom balzamičnega, oz. kisa iz rdečega grozdja, poglejte letnico in premislite, ali se vam ga splača kupiti.