Solata s kvinojo in papriko

Privoščite si osvežilno solato s kuhano kvinojo in papriko. Kvinoja postaja vse bolj priljubljena žitarica v mnogih jedeh, tudi v solatah, seveda pa pazite, da kupujete če je le mogoče ekološko pridelano kvinojo.

Sestavine:

• skleda kuhane kvinoje
• 1 rdeča paprika
• 1 zelena paprika
• sok polovice limone
• olivno olje
• sol

Priprava:
Kvinojo skuhamo v rahlo soljenem kropu po navodilih in jo odcedimo in ohladimo. Papriko narežemo na drobne koščke. Stisnemo sok polovice limone. Kvinojo, papriko, sol, olivno olje in sol limone zmešamo. Solato ohladimo, preden postrežemo.

 Avtor in foto: Lidija Dornik

Kitajski kapus ali kitajsko zelje

Čeprav veliko pridelkov že pobiramo in shranjujemo, pa je zdaj še vedno čas za setev različne zelenjave. Tako je konec julija in v začetku avgusta še čas za setev kitajskega kapusa, ki je sicer bolje poznan pod imenom kitajsko zelje.

Kitajski kapus je sicer soroden zelju, vendar potrebuje drugačne rastne razmere. Čeprav po videzu nekako spominja na zelje, pa je v bližnjem sorodu z repo. Raste hitreje kot zelje. Ima slabo razvit koreninski sistem, listi so nakodrani, svetlo zeleni, glave so podolgovate, ne moremo ga kisati, lahko pa ga precej dolgo skladiščimo. V kuhinji ga pripravimo hitreje kot zelje.

Sejemo ga konec julija in v začetku avgusta, saj v obdobju, ko najhitreje raste, ne prenaša ekstremno visokih temperatur, kasneje pa ga tudi ne sejemo, saj ravno tako ne prenaša nizkih temperatur. Ob visokih temperaturah ne oblikuje glave in gre hitro v cvet. Ko glave dozorijo, prenesejo samo še do –5 ºC, takrat ga je pa tudi priporočljivo pobrati in skladiščiti.

Rastne zahteve

Za rast potrebuje srednje težka tla, ki so dovolj globoka in humusna. Zaradi plitvega koreninskega sistema in velikih listov ne prenaša suše, zato ga je potrebno tja do jeseni redno ali občasno zalivati. Raste tudi v bolj peščeni in skromni zemlji,vendar je takrat potrebno računati na večkratno zalivanje in večkratno gnojenje. Potrebuje tla s pH vrednostjo med 6,0 in 6,5. Končno velikost listov doseže že v 45 dneh po setvi. Do končne zrelosti glav je tako približno še 20 dni, navadno takrat ne potrebuje več zalivanja. Od setve pa do pobiranja pridelka nas loči približno od 60 do 65 dni.

Setev kitajskega kapusa

Zahteva tople jeseni, sejemo ga na stalno mesto in ga kasneje redčimo na razdaljo 30 x 30 cm, presajanje mu ne ugaja, saj to spodbudi predčasno cvetenje. Odkar je tehnologija vzgoje sadik tako napredovala, ni več take bojazni. Kupljene sadike nam bodo prav tako lepo uspevale. Na gredici naj sledi krompirju, korenčku, grahu, nizkemu stročjemu fižolu. Ne sejemo ga za križnicami, saj je še bolj občutljiv na golšavost kapusnic in napade bolhačev. Občutljiv je na pomanjkanje kalcija, ob pomanjkanju tega elementa listni robovi porjavijo.

Za pridobivanje semena pa ga sejemo že spomladi, ta ne bo oblikoval glav, ampak bomo po cvetenju lahko imeli seme.

Shranjevanje

Za shranjevanje pripravimo le dozorele, trde, lepe in zdrave glave. Glave za skladiščenje pobiramo samo v suhem vremenu. Ovojnih listov ne režemo, ampak jih pustimo, da med skladiščenjem ščitijo glavo. Najprimernejša temperatura za skladiščenje kitajskega kapusa je od 0 do 1 ºC, pri tej temperaturi ga lahko skladiščimo tudi do 6 mesecev. Ker pa doma težko zagotovimo konstantno temperaturo, si pomagamo tako, da kitajski kapus hranimo zavitega v časopisni papir v hladnejšem prostoru. V kolikor bomo kitajski kapus hranili v hladilniku, pa ga zavijemo v prozorno folijo. Tu ga lahko hranimo do 14 dni.

Zdravstveni vidik

Vsebuje veliko balastnih snovi, antioksidante, folno kislino, vitamine: C, A, B1, B2, niacin, beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, od mineralov pa: kalij in kalcij, fosfor, magnezij, železo, fluor in zelo malo natrija. Za razliko od drugih vrst zelja je kitajsko zelje lahko prebavljivo, manj napenja in je primerno tudi v dietni prehrani. Kitajski kapus je odličen za urejanje prebave. Z rednim uživanjem pripomoremo h krepkejšemu srcu in prožnejšemu ožilju, živahnejši krvi in zdravim žlezam.

Uporaba

Kitajsko zelje lahko uporabimo sveže v solati s fižolom, kot dodatek zelenjavnim juham, posamezne liste lahko polnimo z zelenjavnimi ali mesnimi nadevi. Mlade liste, dokler še kapus ne oblikuje glav, lahko pripravimo kot špinačo. Rebra listov lahko izrežemo in pripravimo kot beluše. Liste lahko kuhamo in jih okisamo ali polijemo s kislo smetano. Lahko ga pripravimo kot prikuho z mlado čebulo, grahom, porom, korenčkom in gobami. Možnosti, kako pripraviti kitajski kapus, je veliko, če le imamo veliko rastlin na voljo.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Belgijski radič z rdečo peso

Belgijski radič z rdečo peso je okusni solatni krožnik, ki si jo lahko pripravimo tudi kot samostojen obrok.

• 4 glavice belgijskega radiča
• 4 žlice oljčnega olja
• 250 g kuhane rdeče pese
• 1 pomaranča
• 2 žlice majoneze
• 2 žlici zrnate gorčice

Segrejte pečico. Očistite in oplaknite radič ter ga prerežite na pol. Premažite kose z oljem. Položite radič na rešetko v pečici z narezano stranjo navzdol. Pecite približno 5 minut. Rdečo peso narežite na rezine. Zmešajte preliv – iztisnite sok iz pomaranče ter mu dodajte majonezo in gorčico. Radič potegnite iz pečice in ga naložite na servirni krožnik. Okoli naložite rezine pese. Prelijte s prelivom.

Kvinojina solata

Kvinoja je žitarica, ki se tudi pri nas vse bolj uveljavlja v zdravi prehrani in vsakdanjih receptih, pa naj si gre za solate ali pa kuhane jedi. Kvinoja je že starodavna rastlina, katera se je komaj v zadnjih časih uspela prebiti na prodajne police. Tokrat vam predstavljamo recept za kvinojino solato.

Sestavine:
160g oz. 2 dl kvinoje
4 dl vode
1 čebula
1 strok česna
1 bučka
1 sveža zelena paprika
1 paradižnik
sol, poper

Sestavine za solatni preliv:

• 1 limona
• 1 žlica medu
• 1 žlica dijonske gorčice
• dve vejici timijana
• olivno olje

Priprava:

1. Kvinojo stresite v gosto cedilo in jo dobro sperite z vročo vodo. Nato jo odcedite.
2. Čebulo drobno sesekljajte in jo na malo olivnega olja pražite.
3. Dodajte ji na tanke lističe narezan strok česna, premešajte in pražite toliko, da česen zadiši.
4. Dodajte odcejeno kvinojo, premešajte in pražite, dokler ne začne kvinoja spreminjati barve.
5. Zvišajte temperaturo in prilijte vodo ter dodajte sol in poper. Ko zavre, temperaturo znižajte, da vsebina komaj vre.
6. Pokrito kuhajte in občasno premešajte toliko časa, da začne zmanjkovati tekočine.
7. Ko je kvinoja kuhana, jo preložite na pladenj ali na kakšno večjo površino, da se nekoliko ohladi.
8. Medtem ko se hladi, narežite preostalo zelenjavo. Papriko narežite na majhne kocke, bučko narežite na kolobarje in potem po želji še na manjše kose, nazadnje pa še paradižnik.
9. V veliki skledi pomešajte nekoliko ohlajeno kvinojo in narezano zelenjavo. V posebni skledi pripravite solatni preliv.
10. Limono temeljito operite in naribajte lupinico ter stisnite limonin sok.
11. Pomešajte limonin sok, lupino, med, dijonsko gorčico ter osmukane lističe timijana.
12. Vse hitro zmešajte z metlico in med mešanjem počasi dodajajte olivno olje, da dobite lepo emulzijo.
13. S tako pripravljenim prelivom prelijte solato, premešajte in pustite na hladnem vsaj pol ure.

 

Setev endivije in radiča

V juniju je čas, da posejemo  endivijo ter zgodnje sorte radiča. Z endivijo dobijo solate novo razsežnost, ločimo jo na kodrolistno in širokolistno endivijo. S setvijo ne hitimo, kajti endivija ne prenaša dolgega dneva. Če jo bomo sejali prezgodaj bo več rastlin pobegnilo v cvet in ne bo razvilo tako želenih glav.

Endiviji so dobri sosedje fižol, koprc, grah, kumare, kolerabica, redkvica, redkev,rdeča pesa, špinača, paradižnik. Sejemo v prerahljano zemljo kateri smo primešali kompost. Seme kali 7 do 10 dni. Kasneje dognojimo z rastlinskim tekočim gnojilom, rastlinsko prevrelko.

Zrasle sadike bomo presajali v avgustu, sadili jih bomo na razdaljo 30 x 25 cm. Bolj kot bodo rastline endivije na gosto rasle bolj bodo na sredini svetlorumene barve, kot je najbolj priljubljeno. Da dosežemo še bolj zlatorumeno barvo notranjosti glave jih lahko  povežemo. Vežemo samo v suhem vremenu in tik pred porabo, sicer nam lahko zgnijejo.

Prvi pridelke pobiramo od septembra naprej pa vse do zime, nekatere sorte prenesejo tudi do -5oC. Na prostem jih pustimo tako dolgo kot je le mogoče. Pred mrazom jih zaščitimo s plastično folijo. Tudi, ko nastopi zima in je ne moremo več pustiti zunaj, jo skupaj s koreninami nesemo v hladnejši prostor ter jo zakopljemo v vlažen pesek. Tako si podaljšamo čas, ko lahko uživamo svežo, doma pridelano zelenjavo. Spravilo opravimo samo v suhem vremenu.

Radič je zelenjadnica, ki jo lahko gojimo skozi celo leto. Večinoma pa ga pridelujemo za jesensko zimski čas. Je prezimno trdna solatnica, zato ga imamo lahko ponovno na voljo zgodaj spomladi. Radič je glede pridelovanja nezahteven, ugaja pa mu zmerno podnebje. Uspeva tako na lažjih kot težjih tleh, saj ima globok koreninski sistem. Sejemo ga na sončne in tople lege. Daljše obdobje s temperaturami nad 30oC pa ga zaustavi v rasti.

Pred setvijo zemljo pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. Sejemo ga v juniju, vzgojene sadike presajamo v juliju, tako nam bo na voljo v jeseni pa vse do pozne zime. Pri izbiri sorte bodimo pozorni na to kakšne lastnosti ima posamezna sorta kot tudi na prezimne in neprezimne sorte. Tako je na primer Tržaški solatnik prezimno trdna sorta radiča, zato ga lahko v jeseni zagrnemo in malo zasujemo s plastjo zemlje, tako nam bo spomladi na voljo za še eno rezanje. V nasprotju z njim je Goriški solatnik neprezimni. Radič Averto tvori okrogle glavice z vinsko rdečimi listi. Prezimi na prostem. Radič Palla rosa je zgodnja sorta radiča in je občutljiv za mraz ob prezgodnji setvi hitro uide v cvet. Sort radiča je veliko, pred nakupom se moramo odločiti  kakšno sorto radiča potrebujemo, glede na naše želje in pričakovanja.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Boreč – zdravilna solatna dišavnica, ki je lahko tudi okrasna rastlina

V oko nam hitro padejo modri zvezdasti cvetovi, katere obletavajo čebele, saj so polni nektarja. Boreč je enoletnica, ki je manj poznana kot zdravilna rastlina. Boreč vsebuje snov, ki deluje na žleze, ki izločajo adrenalin, kar ima za posledico večjo budnost in vedrino, ter preprečuje stres.

Za rast potrebuje rahla prepustna tla, saj ne prenaša zastajanja vode. Sejemo ali sadimo ga na sončnih do pol sončnih legah. Zaraste do 80 cm visoko in se razraste v grm, zato mu moramo nameniti dovolj prostora. Posejana semena zagrnemo z zemljo, saj če bodo izpostavljena svetlobi ne bodo kalila. Mesto setve je priporočljivo, tudi poteptati, da izboljšamo stik semena z zemljo ter poskrbimo, da so res vsa semena v temi pod zemljo.  Če sejemo ali sadimo več rastlin naj bodo te med seboj oddaljene 80 cm. V preveliki gneči so rastline občutljivejše na pepelasto plesen in listne uši. Ker zraste tako visoka rastlina  je navadno potrebno nuditi oporo. Lahko pa ga večkrat pinciramo in tako ne ob potreboval opore.

Cveti od junija do septembra, cvetovi se počasi odpirajo od spodaj navzgor.  Ker je to enoletna rastlina in živi le kratek čas, jo je priporočljivo sejati večkrat po malem vse do julija. Za naslednje leto pa se bo zasejal kar sam. Rastline redčimo na razdaljo 50 cm. Starejše rastline boreča bomo le s težavo presadili, saj ima dolge korenine in mehke liste, ki se ob kopanju poškodujejo. Če ga želimo imeti tudi čez zimo svežega, ga v jeseni sejemo v lončke.

Uporaba v kulinariki

Modre cvetove lahko dodamo solatam, saj imajo prijeten okus po kumarah. Mlade liste, ki jih na drobno sesekljamo dodamo kumaričini, paradižnikovi in krompirjevi solati. Dodajamo jih tudi zelenjavnim juham in enolončnicam ali kot dodatek na maslu narejeni zelenjavi. Mlade liste lahko skupaj z listi špinače pripravimo kot kremno špinačo. Cvetove in liste uporabimo lahko sveže ali suhe  kot dodatek omakam. Sveže liste dodajamo raznim namazom, dušenemu mesu. Dodamo jih tudi v pijače in sirupe, saj lajšajo kašelj. Pripravljamo lahko zeliščne čaje iz suhih in svežih listov.

Namig za uporabo

Zaradi globokega koreninskega sistema izboljša težka tla. Prav tako ga sejemo poleg kolerabice in kapusnic, saj odvrača njihove škodljivce.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Solata iz korenja, jabolk in čebule

Poletje je čas, ko si si lahko naredimo sveže in osvežilne ter malo drugačne solate, solata iz korenja, jabolk in čebule je ena izmed takih solat.

Priprava sestavin: 15 minut, za 2 osebi:

• 340 g korenja
• 225 g jabolk
• 1 srednje velika čebula
• 300 g jogurta
• sok ½ limone

Grobo nastrgajte korenje, jabolka in čebulo. Primešajte jogurt in limonin sok. Postrezite z mešano zeleno solato.

Stročji fižol z dišavnicami

K skoraj vsaki jedi se prileže kakšna solata, da pa ne jemo vedno ene in iste solate, lahko tudi malo eksperimentiramo. Da ne bo v solatni skledi samo stročji fižol, mu lahko dodamo dišavnice, kot so bazilika in koriander.

Sestavine:
60 dag stročjega fižola,
30 dag paradižnika,
2 stroka česna,
3 žlice balzamičnega kisa,
20 dag sira brie,
nekaj vejic krebuljice, peteršilja, bazilike in koriandra,
sol, poper.

Stročjemu fižolu porežemo konce in ga skuhamo. Paradižnik nasekljamo. Na malo olja popražimo stisnjen česen in paradižnik, dodamo balzamični kis ter začinimo s soljo in
poprom. Pražimo dobrih pet minut. Odstavimo in ohladimo. Peteršilj, krebuljico, baziliko in koriander drobno nasekljamo in zmešamo z nekaj žlicami olivnega olja. Odcejen stročji fižol zmešamo s paradižnikom in zeliščno polivko. Potresemo s na kocke narezanim brijem ter postrežemo.

Naprej »