Jagodni smoothie s sojinim mlekom

Smoothie-ji so zdravi in osvežilni napitki, ki jih najpogosteje pripravimo iz svežega sadja in zelenjave, včasih pa dodamo v mešalnik tudi kako kocko ledu, jogurt ali mleko, v tem primeru pa bomo uporabili kar sojino mleko.

Potrebujemo:

• 1 zrelo banano
• 2 skodelici zmrznjenih jagod
• 1 skodelico sojinega mleka
• 2 žlici medu

Vse sestavine zmiksajte v mešalniku vse dokler ne dobite popolnoma gladko mešanico.
Za 2 obroka. Ena porcija: 235 kcal; 0 g nasičenih maščob; 2 g nenasičenih maščob; 0 mg holesterola; 52 g ogljikovih hidratov; 67 mg natrija; 5 g beljakovin; 5 g vlaknin.

Še več receptov za smoothie-je si lahko preberete v majski številki digitalne revije Bodi eko.

Sojo brez težav pridelamo na naraven način

Soja je stročnica, ki jo z lahkoto pridelamo brez večjega dela in povsem ekološko. Skorajda bi lahko rekli, da opravimo setev in pobiramo pridelke, vmes pa ni dela z njo, razen če nas bo motil kakšen plevel in bo zato potrebno posevek opleti.

Delo se skorajda začne, ko je treba zrna luščiti, saj v vsakem stroku so samo po največ tri drobna zrna soje. Vendar pa tudi to delo hitro steče, saj si ga lahko pustimo za dolge zimske večere in sojo počasi luščimo. Pripravimo jo lahko na različne načine. Moj priljubljen in preprost recept je pražena soja. Pripravim jo večkrat kot prigrizek nam doraslim kot tudi otrokom. Sojina zrna vsaj 12 ur namakam v vodi, nato odcedim in na žlici vročega oljčnega olja prepražim. In zdrav, hranljiv prigrizek je pripravljen. Okus pražene soje spominja na okus pečenega kostanja.

Sicer pa lahko sojo poleg za našo prehrano, uporablja še za krmo živalim in razne industrijske namene. Hranljiva vrednost zrna je zelo velika in je primerljiva z mesom, mlekom, jajci. V prehrani se uporablja sojina zrna, sojina moka, sojino olje, sojino mleko itd., v prehrani živali se uporablja zrnje, sojine pogače, ter stebla cele rastline, ki jih lahko siliramo, ali pa sušimo v seno. Soja je zelo pomembna surovina tudi v industriji, saj se sojino olje uporablja za proizvodnjo sveč itd. iz sojinega mleka pa se pridobiva tudi papir, umetna volna. Lahko bi celo rekli, da se posredno in neposredno sojo uporablja za stotine stvari …

Damjana Benec, univ.dipl.ing. agr.

Celoten članek o setvi, rasti in oskrbi soje in  si lahko preberete v reviji Bodi eko:

www.eko-revija.si

Znižajte holesterol s fižolom

Škodljivega holesterola (LDL), je priporočjivo imeti v krvi čim manj, t.i. dobrega holesterola (HDL) pa čim več, saj tako znižamo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.

S fižolom proti holesterolu

Profesor Medicine iz univerze Kentucky pravi, da lahko 170g kuhanega fižola na dan zniša nevarni holesterol za okoli 20 %. Rezultati, ki jih Dr. James Anderson omenja, se začnejo kazati po približno 3 tednih ob rednem uživanju fižola, enako učinkovite pa so vse vrste fižolov, leča, čičerika, soja …

Tudi oves je dober

Raziskovalni iz Nizozemske pa so odkrili, da ima tudi oves protiholesterolne učinke. Za dobre učinke niso potrebne zelo velike količne ovsa. Priporočajo skodelico ovsenih otrobov ali večjo skodelo ovsene kaše na dan. Pri testiranju se je oves pri ljudeh znižal holesterol celo za toliko, da so lahko prenehali zdravljenje z močnimi zdravili za zniževanje holesterola

Vsestranski česen

Raziskave po svetu so dokazale, da holesterol znižujejo tudi česen in njegovi pripravki. Trije stroki na dan znižajo raven holesterola v krvi za okoli 10 do 15 %. Enako učinkovit naj bi bil tako surov kot tudi kuhan česen.

Čebula za HDL

HDL holesterol učinkovito zvišuje tudi uživanje surove čebule. Pol surove čebule oziroma čebulnega soka, zviša HDL za povprečno 30 odstotkov pri večini ljudi z boleznimi srca in s težavami s holesterolom.

Vezje na bio osnovi

Konec naftne odvisnosti ne pomeni le konec uporabe goriva, baziranega na nafti. To pomeni tudi konec uporabe nafte pri izdelai različnih materialov, za katere so se sedaj uporabljale petrokemikalije.

Plastični izdelki so verjetno najbolj očiten izdelek na spisku takšnih materialov, vendar pa ne smemo pozabiti, da so tudi elektronska vezja dober kandidat za bio materiale.

Univerza v Delawearu je že začela izdelovati vezje, ki je narejeno iz piščančjih peres ter olja iz soje. To je vsekakor odlična novica, saj to lahko pomeni začetek proizvodnje vezja, ki bo narejeno iz obnovljivih virov, kar bo posledično pripomoglo k zmanjšanju toplogrednih plinov.

Zmanjšanje odvisnosti od petrokemikalij pri vezju in uporaba odpadnega piščančjega perja pa lahko zaradi vsebnosti keratina poveča hitrost vezja. Sicer je res, da komercializacija takšnega vezja za enkrat še ne bo ugledala masivne proizvodnje, vendar pa lahko to v prihodnosti zmanjša problem soraj 1,3 milijard kilogramov odvečnega perja, ki ga proizvedejo letno samo ZDA.

Napad na metulje

Preteklo leto je bilo eno izmed najslabših za Monarha, ki je vrsta metulja. Hude nevihte s točo v Mehiki (ki je ena izmed Monarhovih zimskih domovanj), katerim je sledilo skoraj 40 centimetrov dežja, je populacijo teh metuljev razpolovilo.

Poleg tega, pa so ogrožena tudi domovanja teh metuljev zaradi opustošenja, ki ga za sabo pušča človek. Zaradi takšnih in podobnih stvari je ta vrsta metulja postala že skoraj ogrožena.

Za razliko od ostalih insektov v zmernem podnebju, Monarh ne more preživeti dolge in mrzle zime. Zato zimo preživijo v zatočiščih; populacija Monarhov, ki se skozi leto nahaja na področju  zahodnem področju Rocky Mountains v Ameriki se pozimi od tam preseli čez mrzlo obdobje med drevesa Kalifornije, tisti ki pa se nahajajo vzhodno od Rocky Mountainsa, pa odpotujejo za ta čas v gozdove Mehike.

Do sedaj še ni bilo zabeleženo ali videno, da bi se katerakoli druga vrsta metulja selila tako kot se seli Monarh, kar je pa še bolj neverjetno pa je to, da ti metulji potujejo v kolonijah in na iste kraje vsako leto. Obstoj teh metuljev je na žalost odvisen od dreves na katerih domujejo. Problem pri tem pa je ilegalno sekanje dreves v Mehiki, ki hkrati uničuje tudi te metulje.

Poleg tega pa ubija te metulje tudi porast koruznih in sojinih polj, ki so gensko spremenjena tako, da so odporna na kakršne koli herbicide, kar omogoča kmetom, da lahko polja po mili volji posipajo z uničevalcem plevela, kar dejansko pobije vse razen koruze in soje. To pa seveda preprečuje metuljem, da bi si odpočili na rastlinah.

Vegetarijanski recepti

Ker je zdrava hrana v teh časih zelo pomembna, smo zbrali nekaj naših najbolj branih vegetarijanskih receptov, ki jih sedaj za bralce portala www.bodieko.si predstavljamo na tukaj enem mestu.

Solata s koprcem

Sestavine (za 3-4 osebe):
velika glava zelene solate (najbolje kristalke ali ledenke)
3-4 žlice bučnega olja
1,5 dcl kisle smetane
sok 1/2 limone
1 zvrhana žlica suhega koprca ali 2 žlici svežega
1/2 žličke soli

Solato operemo, natrgamo in položimo v veliko posodo. V skodelici z vilicami dobro premešamo kislo smetano, bučno olje, limonin sok, koprc in sol. Tako pripravljeno polivko malo pred obedom prelijemo čez solato, da ostane hrustljava.

Zelenjavni žepki

Maslo s prsti dobro vtremo v moko, dodamo sol in pecilni prašek ter na koncu vodo. Sestavine dobro pregnetemo, da nastane srednje trdo testo. Pustimo ga počivati vsaj 30 minut.

Cvetačo in korenje nasekljamo na majhne koščke. 3 minute jih pražimo na 3 žlicah olja v močno razgreti kozici. Potem ogenj zmanjšamo, prilijemo 1/2 dcl vode in pokrijemo. Kuhamo še 5 minut in po potrebi premešamo. Medtem v majhni kozici suho opražimo koriander, koromač in triplat, da blago porjavijo (pazimo, da ne preveč, ker postane triplat grenek). Semena zmeljemo v ročnem ali električnem mlinčku. V isti kozici na 1 žlici olja opražimo nastrgan ingver, dodamo zmlete začimbe in jih še pol minute pražimo. Dodamo 1 žlico vode in kuhamo še eno minuto, da se naredi pasta. V tem času bo zelenjava že kuhana, vendar ne premehka. Dodamo ji pasto iz začimb in sol ter premešamo. Če želimo bolj sočen nadev, lahko dodamo 2-3 žlice kisle smetane ali 50 g naribanega sira.

Nadev preložimo na krožnik, da se malo ohladi, testo pa razdelimo na 8 delov in iz njih oblikujemo kroglice. Na namaščeni površini jih jajčasto razvaljamo na debelino 3 mm. Na eno polovico položimo 1-2 žlici nadeva in drugo polovico potegnemo čez nadev. Zgornji rob s prsti pritisnemo ob delovno površino, da se zlepi s spodnjim robom. Pazimo, da se vmes ne ujame nadev, ker se žepki ne bodo lepo zaprli. Rob zaključimo z modelom ali vilicami, če znamo, pa jih lahko tudi s prsti nagubamo. Žepke ocvremo in postrežemo kot priboljšek h glavnim jedem ali pa same s sočno omako in solato.

Sestavine za 4 osebe (za 8 žepkov):
Za testo:
250 g polnozrnate moke
30 g raztopljenega masla
1/2 žličke pecilnega praška
1/2 žličke soli
150 ml vode

Za nadev:
200 g cvetače
200 g korenja
100 g graha
4 žlice olja
1/2 žlice nastrganega ingverja
1 žlička koromačevih semen
1 žlička koriandrovih semen
1 žlička triplatovih semen
1/4 žličke popra
1/4 žličke kajenskega popra
1/2 žličke soli

Presne kroglice

Sestavine:
500 g rozin

150 g neslanih arašidov
100g orehov
(sok 1-2 pomaranč)
mleti janež
kokosova moka

Priprava:
Rozine operemo in nekaj časa namakamo. Medtem zmeljemo arašide in orehe (količine lahko poljubno določimo, če nimamo arašidov, lahko uporabimo tudi samo 250 g orehov), nato pa v multipraktiku zmeljemo še rozine. Če želimo, dodamo mleti janež. Vse sestavine zmešamo in iz zmesi oblikujemo kroglice. Če je zmes presuha, dodamo pomarančni sok ali vodo, na koncu pa lahko kroglice povaljamo v mleti kokosovi moki.

Polnjene paprike z vegetarijanskim nadevom

Sestavine (za 4 paprike):
4 paprike
50 g riža
50 g sojinih drobcev
2 žlici naribanega sira (po želji)
peteršilj
majaron
origano
poper
sol
paradižnikova omaka
sol

Paprike umijemo in izdolbemo pecelj ter semena. Sojine koščke prelijemo s toliko vode, da jih prekrije, in kuhamo 5 minut, da se zmehčajo in napojijo. Vodo nato odcedimo. Riž operemo in napol skuhamo, da je še malo trd, ga zmešamo s sojinimi koščki in začimbami po okusu, lahko vmešamo tudi nariban sir. S tem nadevom napolnimo paprike, jih položimo v visoko kozico in prelijemo s soljeno paradižnikovo omako. Kuhamo 20 do 30 minut oziroma dokler se ne zmehčajo. Postrežemo s pire krompirjem.

Domači sojini polpeti

Vse sestavine zmešamo in zmes temeljito pregnetemo. Če je presuha, dodamo malo vode, količino soli pa prilagodimo svojemu okusu. Iz zmesi oblikujemo polpete ali palčke podobne čevapčičem in jih opražimo na naoljeni ponvi – v dobri ponvi lahko uporabimo zelo malo olja. Opražene polpete postrežemo z rižem ali krompirjem in zelenjavno omako.

Sestavine:
Sojina kaša (ostanek od priprave tofuja)
1-2 žlici olja
80 g moke
½ žličke popra
1 žlička soli
½ žličke papirke
1 žlička koprca
2 stroka česna
¼  žličke kurkume

Sojino mleko in domači tofu

Sojo čez noč namočimo, naslednji dan pa jo čimbolj drobno zmeljemo v mešalniku. Vodo in sojo stresemo v 4-5 l lonec in pustimo za zavre. Potem zmanjšamo ogenj in pazimo, da nam pena, ki se v prvih minutah močno nabira na površini, ne prekipi.

Kuhamo okoli eno uro, na koncu pa precedimo skozi fino cedilo ali gazo. Dobili smo približno litra mleka in kar nekaj preostale zmlete soje. Mleko ohladimo in spravimo v hladilnik ter uporabljamo kot navadno mleko. Okus je nekoliko drugačen od okusa navadnega mleka, zato se je treba nanj navaditi.

Sestavine:
250 g bele soje
2-2,5 l vode
za tofu še:
sok 1 limone

Lahko pa ga tudi uporabimo za pripravo sojinega sira – tofuja. V tem primeru precejeno sojino mleko spet zavremo in mu dodamo sok ene limone oz. tolikšno količino, da se izloči sir, preostala tekočina pa je skoraj povsem bistra. Po nekaj minutah tekočino precedimo skozi preganjeno gazo in odcedimo. Sir povežemo v gazo in ga za 2-4 ure obtežimo (lahko z 3-litrskim loncem z vodo), odvisno od tega, kako trd sir želimo. Spravimo ga v hladilnik in uporabljamo v jedeh v različnih oblikah: bodisi kot kockice, ki jih dodamo na koncu; kot tanko narezane opražene in začinjene zrezke; kot zmlet dodatek k zelenjavnim jedem (npr. satarašu) ipd.

To je naš tokratni izbor, upamo, da vam bodo šli vegetarijanski recepti in njihova priprava dobro od rok,  priporočamo, da si preberete tudi članek Postati ali ostati vegetarijanec.

Pričarajte si naravno vzdušje

Če želite ustvariti naravno vzdušje doma, potem si omislite sveče iz soje ali naravnega čebeljega voska. Sveče, čeprav lahko po navadi sprostijo vzdušje, namreč skrivajo tudi temno stran.

Konvencionalne sveče so narejene iz voska baziranega na petroleju, kot npr. parafin, kar pomeni, da so polne sintetičnih barvil ter umetnih vonjev. Te dišve pa lahko marsikomu povzročijo nevšečnosti, kot so glavobol in druge, poleg tega pa tudi onesnažujejo zrak v prostoru. Poceni stenji lahko vsebujejo tudi sledi težkih kovin, katere se lahko sprostijo v ozračje med procesom izgorevanja.

Zato je veliko bolj priporočljivo, da poiščete sveče, ki so narejene iz obnovljivih in bolj varnih materialov, kot na primer čebelji vosek ali soja. Uživajte v pravi aromaterapiji, ki temelji na naravnih vonjih sivke, cimeta, mentola, lilije, gardenije ter drugih dišav.

Uravnotežena prehrana

Ali morda jeste dovolj zdrave hrane, ali pa zaužijete te preveč? Zbrali smo nekaj dejstev o zadovoljivih količinah zdrave hrane.

Čaj

Flavonoidi v tem napitku pomagajo pri odpravljanju srčnih bolezni
Minimalna količina: Tri skodelice čaja na teden (mrzlega ali hladnega) jel zadostna doza. Pozorni pa moramo biti, da se čaj namaka v vroči vodi vsaj pet minut, saj se le tako lahko sprostijo vse zdravilne susstance.
Predoziranje: Odvečne antioksidante bo telo samo izločilo, vendar pa je problem v kafeinu. Več kot dve skodelici čaja na dan je že prekomerna doza, saj s tem riskirate visok krvni pritisk.

Žitarice

Vsebujejo veliko netopnih vlaken, ki pomagajo pri izboljšanju vašega prebavnega trakta ter zmanjšujejo tveganje raka na črevesu.
Minimalna količina: Tri porcije na dan je minimalen zahtevek. Rezino polnozrnatnega kruha lahko štejemo kot eno procijo.
Predoziranje: Dejansko bi bilo težko pojesti preveč vlaknin, vendar pa vseeno, če pretiravate, lahko povzročijo blokado črevesja.

Jogurt

Veliko jogurtov vsebuje razne probiotike, kateri so dejansko bakterije, ki skrbijo za vaš imunski sistem ter prebavo.
Minimalna količina: 2dcl na dan je minimalna doza, pozorni pa bodite, da na embalaži piše, da jogurt vsebuje aktivne kulture.
Predoziranje: Če vas pogosto napenja, potem ne prekoračite priporočljive mere – 2 jogurta na dan, saj obstaja možnost, da ste preobčutljivi na mlečne proteine.

Jagode

Razne vrste jagod vsebujejo antioksidante, vitamin C ter “anthocyanins“, ki preprečujejo poškodbe celic.
Minimalna količina: Skodelica svežih ali zamrznjenih gozdnih sadežev na dan.
Predoziranje: No, z jagodami ravno ne morete predozirati, razen če je to edini sadež, ki ga zaužijete, saj tako e dobite dovolj potrebnih vitaminov.

Soja

Vsebuje veliko proteinov, ki so dobri za vas.
Minimalna količina: je dejansko nič!… dokler ne bomo izvedeli dovolj o njenih zdravilnih učinkih. Vendar pa lahko doza ali dve na dan poskrbita, da vaše telo dobi dovolj proteinov.
Predoziranje: 20g na dan ali manj je več kot dovolj, saj nekateri namigujejo, da lahko soja poviša možnost nastanka raka na prsih.

Ribe

Če jeste ribe, dobste dobili zadostne količine omega-3 maščob, ki znižujejo možnost nastanka srčnih obolenj.
Minimalna količina: 84g rib bogatih z maščobami omega-3 na teden so dovolj.
Predoziranje: Da, glede rib dejansko lahko predozirate, saj v velikih primerih te vsebujejo živo srebro, še posebej pa tuna.  Zato ne pojejte več kot pa 170g rib na teden.

Naprej »