Tudi Everest ni imun na klimatske spremembe

Tri dni po tem, ko je Apa Sherpa že dvajsetič dosegel vrh sveta, je opisal to goro kot nevarno za plezanje zaradi podnebnih sprememb.

Vzdevek Ape Sherpa – super Sherpa je seveda dobil zaradi očitnih razlogov. Njegov zadnji vzpon pa je posvetil dviganju osveščenost vpliva klimatskih sprememb na gorovje Himalaja.
Sneg po obrnkih se po njegovih beseda hitro topi in tako odkriva gole skale pod njim, kar onemogoča ‘varno’ plezanje ter hojo po teh obronkih. Prav tako bi naj bil Apa osebno razburjen zaradi vidnih sprememb na gori, ki jih seveda povzročajo vse višje temperature.

Njegov najnovejši vzpon je bil seveda namenjen tudi čistilni akciji, ki bi naj pobrala smeti predhodnih plezalcev. Tako so Apa in njegova ekipa prinesli z gore kar 4.8 ton smeti, katere bodo junija razkazali na festivalu, ki se bo odvijal v regiji Mount Everesta, da bi s tem opozorili javnost na ta problem. Sezona vzponov na Everest je sedaj zaključena, saj se vreme hitro slabša saj je v preteklo soboto že začelo snežiti.

Še nekaj zanimivih podatkov o Everestu:

• pred nekaj dnevi je vrh gore osvojil najmlajši plezalec; 13-letni Američan Jordan Romero
• od leta 1953, ko sta Everest prva osvojila Tenzing Norgay in Wdmund Hillary,  pa je vrh osvojilo že 2900 ljudi.

Z Mount Everesta ‘očistili’ tudi nekaj trupel

Ekipa, ki je organizirala čistilno akcijo Mount Everesta, je našla truplo švicarskega plezalca, ki je na gori umrl leta 2008.

Omenjena ekipa z imenom Sherpas se je pozno aprila podala na čistilno akcijo, da bi pobrala smeti, ki so jih za seboj pustili plezalci, prav tako pa je bil cilj te akcije, da bi v dolino prinesli trupla žrtev, ki se nahajo na t.i. mrtvi zoni, ki se nahaja nad 7.900 metrov visoko, kjer je raven kisika trikrat manjša kot na nivoju morske gladine.

Ekipa je tako postavila 2 tabora (enega na 6065 metrih in drugega na 6500 metrih visoko) in začela pobirati smeti, ki so bile razpršene okoli. Prav tako pa so med čiščenjem našli truplo švicarskega alpinista Giannija Goltza. Poleg tega pa so našli tudi trupla Američana in Novo Zelandca, ki sta na gori umrla leta 1996.

Od leta 1953 je Everest vzel že več kot 300 življenj, od tega so večino trupel našli in prepeljali v dolino. Tista, ki pa se nahajajo nad 8000 metri pa so prepustili naravi, saj so razmere tako visoko pretežke, da bi jih lahko našli.

Trenutno nimajo podatka o tem, koliko smeti se še nahaja n agori, vendar pa je 50 let plezanja na to goro, dalo Mount Everestu vzdevek najvišje ležečega smetišča.

Kisli dež

Kisli dež je ena izmed naravnih katastrof, ki smo jo povzročili z svojo malomarnostjo, in z zatiskanjem oči, da ne bo nič narobe, če bomo še naprej izkoriščali naravne darove.

Kisli dež je rezultat onesnaženega ozračja. Kadar koli izgoreva kje kakšno gorivo, se proizvede veliko različnih kemikalij. Navadno izpust iz avtomobila vidimo kot navaden siv plin, vendar pa se le malokdo zaveda, da ta vsebuje ogromno nevidnih plinov, ki so izredno nevarni za naše okolje.

Nekateri izmed teh nevidno majhni delcev pa lahko reagirajo z majhnimi kapljicami v oblakih, kar tvosi žveplene ali dušikove kisline. Dež, ki pa pride nato iz teh oblakov pa je v bistvu blaga kislina, kateri rečemo kisli dež.

Ta kislina je rezultat transformacije žveplovega dioksida (SO2) ter dušikovega oksida (NO) na vlažne ali mokre sekundarne polutante, kot na primer žveplena kislina (H2SO4), amonijev nitrat (NH4NO3) ali pa dušikova kislina (HNO3). Kisli dež je tako kot že omenjeno blaga kislina z pH vrednostjo pod normalno 5.6.

Kaj pa sploh ta beseda kisli pomeni? To pomeni, da je to snov z grenkim oz. kislim okusom, ki je nastal zaradi kemičnih reakcij zaradi zmožnosti reakcije z bazo, ki proizvede sol. Prej omenjena pH lestvica pa se uporablja za merjenje količine kisline v tekočinah, kot na primer vodi. Obstaja pa tudi lestvica pH vrednosti:

• 0 = maksimalna kislost (baterijska kislina, limonin sok, kis)
• 7 = nevtralna vrednost (mleko, soda bikarbona, morska voda)
• 14 = maksimalna baziranost (amonijak, lužina)

Manjše kot je števlo pH, bolj je snov kisla. Dež na primer merimo od 0 navzgor in pH vrednost 5 je že vrednost kislega dežja. Že najmanjša sprememba pH vrednosti daje velike posledice, saj je povprečna pH vrednost dežja 5.6. Res je, da je dež že sam po sebi malce kisel, to pa je zaradi naravne prisotnsti ogljikovega dioksida v ozračju.

Kako dolgo se bomo še lahko smučali?

Smučanje je eden izmed bolj priljubljenih športov. Risbe v jamah pričajo o tem, da naj bi pračlovek znal smučati že pred 5000 pr.nš. Vendar pa temu priljubljenemu športu grozi konec, saj je zaradi globalnega segrevanja vedno manj snega.

Smučanje, snežne odeje in klimatske spremembe

Klimatske spremembe, ki jh je povzročil človek z izkoriščanjem fosilnega goriva, počasi jemljejo svetu snežne oddeje. Širok znanstveni konsenz je potrdil, da so človeške aktivnosti povzročile umeten dvig temperature po celem svetu, kar pa sta smučanje ter deskanje na snegu, od vseh športov še najbolj občutila.

V zadnjih 30 letih so se temperature v gorah drastično dvignile, sneženje pa je postalo vedno redkejše tudi v drugih goratih predelih sveta.

To pa je še ena zaskrbljujoča misel, kin as bo vsako leto bolj spremljala, ko se bomo spraševali “ali letos bo kaj snega”, saj lahko kaj kmalu smučanje in deskanje na snegu marsikje postaneta le še spomin na preteklost že v manj kot stoletju.

Snežna nevihta nad vzhodno obalo Amerike

Fotografija prikazuje snežno nevihto, ki jo je posnela NASA decembra 2009. Nevihta je za seboj pustila pol metra snega, v nekaterih predelih vzhodne obale pa še več.

NASA je posneto fotografijo opisala:
Nasin spektrodiometer (MODIS) na nasinem plovilu Aqua, je naredil ta posnetek zaliva Chesapeake 20. decembra, ko so se oblaki že razblinili. Snežna odeja, ki je pri tem nastala pa lepo prikazuje naravno pot, ki sta jo ubrali reki Potomac ter Susquehanna, ki pritečeta iz Appalachianskih gora.