Slastni borovničev jutranji napitek

Bogate z antioksodanti so borovnice eden od sadežev, po katerih velja poseči tudi z namenom ohranjanja mladostnega videza. V kombinaciji z banano in mlekom lahko iz borovnic pripravimo okusen napitek, s katerim bomo oskrbeli telo z vitamini in minerali že zjutraj. Če se držite veganskega načina prehranjevanja, uporabite sojino mleko namesto navadnega, med pa lahko nadomestite z javorjevim sirupom ali agavinim nektarjem.

Sestavine (za 2 osebi):

• 50 g borovnic
• 1 banana
• 1/2 l mleka
• med

 

Priprava:
Borovnice zvečer operite in postavite v hladilnik, da bodo zjutraj primerno ohlajene. Zjutraj sestavine stresite v kuhinjski mešalnik. Dobro premešajte. Prelijte v dva visoka kozarca. Dober tek!

Še več borovničevih receptov najdete v septemberski reviji Bodi eko, ki jo sedaj najdete tudi v tiskani izdaji pri vašem prodajalcu revij.

Zelenjavni sok z ingverjem

Ingver nas poživi kadar se slabše počutimo, pesa, korenje, jabolka in pomaranče pa že zjutraj poskrbijo za zadosten vnos vitaminov, ki jih bomo čez dan na delovnem mestu še kako potrebovali za zbrano delo. Zelenjavne sokove in smoothie-je si lahko privoščimo vsako jutro, saj so zdrav, poleg tega pa blagodejno vplivajo tudi na prebavo.

Potrebujemo:

• 1 narezano rdečo peso, kuhano v svojem naravnem soku
• 1 veliko korenje (narezano)
• 4 cm dolg kos olupljene drobno zmlete korenike ingverja
• 2 očiščeni in sesekljani jabolki
• 150 g belega grozdja brez pečk
• 3 dl svežega pomarančnega soka

Peso, korenje, ingver, grozdje in pomarančni sok sresemo v mešalnik in mešamo toliko časa, da dobimo gladko zmes. Serviramo takoj, ali pa sok spravimo v hladilnik, vsekakor pa je take sokove najbolje popiti sveže.

 

Zdravilno zelje

Vse več raziskav potrjuje zdravilne učinke zelja, zeliščarji pa ga prav tako uvrščajo tudi visoko na lestvico zdravilnih rastlin. V ljudski medicini so ga že stoletja uporabljali za krepitev imunskega sistema, in za razstrupljanje telesa.

Ponekod so zelje uporabljali tudi proti želodčnim in prebavnim težavam in pa kot obkladke za rane, ture ter žulje. Znanstveniki so tudi dokazali, da fitocincidi v zelju delujejo rahlo protivnetno, zato zeliščarji še danes priporočajo polaganje svežih listov zelja na poškodovano kožo.

Vitamini in minerali v zelju

Zelje je polno vitaminov, mineralov, vlaknin, omega-3 maščobnih kislin, fermentov in fitonutrientov ter mnogih drugih zdravih sestavin. Če pojemo 300 gramov svežega ali kislega zelja, poskrbimo za vnos dnevno potrebne količine vitamina C, saj ga zelje vsebuje toliko kot limona ali pomaranča, rdeče zelje pa vsebuje kar šestkrat do osemkrat več vitamina C.

Zelje proti raku

Številne raziskave zadnji let dokazujejo, da fitonutrienti v zelju ne zavirajo samo delovanja prostih radikalov, ki lahko v preveliki količini poškodujejo celično membrano, temveč so tudi dober antioksidant, zato je hrana, pripravljena iz križnic, kamor spada tudi zelje prava zdrava prehrana za preprečevanje in zdravljenje raka.

Če zelje dobro prežvečimo, v telesu sprožimo zapleten kemični proces, kjer se s pomočjo encima mirozinaza zeljne učinkovine imenovane glukozinolati v telesu metabolizirajo v izotiocianate. Pri tem procesu nastajajo tudi učinkovine za boju proti raku kot so: fitokemične molekule sulforafana in indolov,  za katere pravijo da so nepremagljivi v boju z rakastimi delci, zato jih uvrščajo med najboljše kemoterapevtike na svetu.

Svež sok iz zelja pa je tudi odlično razstrupljevalno sredstvo, ki ugodno deluje na želodec in prebavni trakt, krepi imunski sistem in pomaga pri odpravljanju čira na želodcu. Sok moramo popiti vedno svež in na prazen želodec, en deciliter trikrat na dan.

Borovničev smoothie z lanenimi semeni

V poletnem času, ko lahko tudi sami naberemo sveže okusne borovnice, je zdrav smoothie z lanenimi semini, ki poleg zdravega sadja in vitaminov vsebuje tudi vlaknine, prava izbira. Dobra lastnost smoothie-jev je tudi ta, da lahko kombinirate sestavine po svojem okusu, seveda pa priporočamo sveže, domače sezonsko sadje.

Potrebujemo:

• 1 zrelo banano
• 1 skodelico borovnic
• 1 skodelico manj mastnega navadnega jogurta
• 4 čajne žličke lanenih semen
• 1 žlico medu

Vse sestavine zmiksajte v mešalniku dokler zmes ne bo popolnoma gladka. Za 2 obroka.
Ena porcija: 230 kcal; 2 g nasičenih maščob; 2 g nenasičenih maščob; 7 mg holesterola; 42 g ogljikovih hidratov; 89 mg natrija; 8 g beljakovin; 5 g vlaknin.

Jagodni smoothie s sojinim mlekom

Smoothie-ji so zdravi in osvežilni napitki, ki jih najpogosteje pripravimo iz svežega sadja in zelenjave, včasih pa dodamo v mešalnik tudi kako kocko ledu, jogurt ali mleko, v tem primeru pa bomo uporabili kar sojino mleko.

Potrebujemo:

• 1 zrelo banano
• 2 skodelici zmrznjenih jagod
• 1 skodelico sojinega mleka
• 2 žlici medu

Vse sestavine zmiksajte v mešalniku vse dokler ne dobite popolnoma gladko mešanico.
Za 2 obroka. Ena porcija: 235 kcal; 0 g nasičenih maščob; 2 g nenasičenih maščob; 0 mg holesterola; 52 g ogljikovih hidratov; 67 mg natrija; 5 g beljakovin; 5 g vlaknin.

Še več receptov za smoothie-je si lahko preberete v majski številki digitalne revije Bodi eko.

Poletni ledeni čaj

V prihajajočih poletnih dneh se bo prilegla osvežitev,  za kar pa odlično poskrbi osvežilna pijača imenovana ledeni čaj,  zato vam predstavljamo nekaj receptov odličen ledeni čaj.

Smoothie iz ledenega čaja (za 2 kozarca)

• 2,5 dl ohlajenega čaja z močno aromo
• 1,5 dl limoninega jogurta

1. jogurt in čaj v mešalniku mešamo približno 20 sekund
2. nato mešanico prelijemo v ohlajene kozarce in okrasimo z rezino limone.

Poletni ledeni punč (za približno 24 kozarcev za punč)

• 5 dl močnega ohlajenega čaja
• 10 dl jabočnika
• 0,5 dl sveže stisnjenega limoninega soka
• 10 dl ohlajenega ingverjevega soka

1. zmešajte čaj, jabolčnik ter limonin sok v bovlo
2. preden ponudite dodajte ledene kocke ter ingverjev sok
3. okrasite z rezinami limone.

Ledene kocke z okusom

Dodajte nekaj okusa vašemu ledenemu čaju s tem, da zmrznete limonado, breskvin nektar ali pa katerkoli drugo prilubljeno pijačo v ledene kocke.
Te kocke lahko nato dodate ledenemu čaju, ta pa bo ohranil okus, ko se bodo kocke stalile. Prav tako pa je odlično, če zamrznete v kocko kakšne manjše gozdne sadeže, kar bo dalo ‘končnemu izdelku’ dober izgled okus ter tudi malce barve.

Koprive za zdravje

O njihovi zdravilnosti je znanega že veliko, so zastonj in rastejo za skoraj vsako hišo, še vedno pa se ob koprivah verjetno najprej spomnimo na to, da pekoče ‘kopanje’ v njih odganja revmo. Celo latinsko poimenovanje, Urtica, pomeni ‘skelenje’.

Počasi končno prihaja sezona kopriv! Najboljše za nabiranje in uživanje so namreč spomladi, ko začenjo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami odganjati mlade rastlinice. Podobno mlade in dobre so koprive tudi jeseni po dežju, rastejo pa seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče (pa tudi veliko več druge izbire nam takrat ponuja rastlinski svet).

Nabiranje kopriv

Pri nabiranju ponavadi iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav. Ker je včasih vseeno težko ločiti med njo in njeno sorodnico mrtvo koprivo (ki sicer ni strupena, a tudi tako blagodejna za telo ne), si pomagamo z odtrganim steblom. Medtem ko ima mrtva kopriva okroglo, je steblo velike koprive štirioglato. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči. Na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv.

Nabiramo jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Najbolj se obnese tehnika, ki jo na svojih delavnicah uči Dario Cortese: vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje, in prav nič ne peče!

Kopriva v prehrani

Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo za iste namene prevzeli še Grki in Rimljani. O koristnosti uživanja kopriv pišeta že Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij starejši pa zapiše, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še celo leto.

V prehrani uporabljamo čimbolj mlade vršičke in liste. Najbolj učinkovite in nedotaknjene so surove – v solatah, namazih in polivkah. Prav tako jih surove dodajamo v smoothieje, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Lahko jih tudi sočimo, a za to potrebujemo dober polžast sokovnik, takšen sok pa je zelo močan, zato ga pijemo le v manjših količinah, pomešanega s kakšnim drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokom.

Če smo jih nabrali večje količine, se jih splača tudi posušiti. Posušene zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi.

Pri kuhanju kopriv moramo biti pozorni predvsem na to, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo – s tem bi zavrgli mnogo koristnih rudninskih snovi. Najbolje jih je le na kratko podušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi).

Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv. Priprava je preprosta: »Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.« Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

Zunanja uporaba kopriv

Tudi zunanja uporaba ima številne namene in koristi. Odlične so npr. za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. V ta namen jih pripravimo isto kot zgoraj opisan čaj – z njim nato po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh. Njen poparek je odličen tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pomaga koprivna kopel, kopriva pa se uporablja tudi za spiranje hemeroidov. Z zunanjo uporabo pripravka iz kopriv so si blizu tudi rastline v biodinamiki, saj tam kopriva velja za eno od najbolj uporabnih rastlin za gnojenje in zaščito rastlin.

Kaj vsebujejo koprive?

Česa NE vsebujejo, bi bilo boljše vprašanje! Sestavlja jih za zelenjavo neverjetnih 7% beljakovin, dopolnjenih z večino pomembnih mineralov in vitaminov. Železa je v njih po nekaterih podatkih 10x več kot v špinači, kalcija 5x več kot v kravjem mleku, po vsebnosti vitamina C pa 6x prehitijo limone. Tu so še kalij, magnezij, silicij, fosfor, beta karoten, vitamin K, vitamini B skupine, karotenoidi in flavonoidi. Mnogi od njih delujejo kot antioksidanti in iz telesa odplavaljajo škodljive proste radikale. Ne pozabimo na klorofil, ki je za telo pravi čudež.

Podobno kot špinača vsebujejo tudi nitrate, ki za telo v večji količini niso najboljši. Na srečo je nitratov zanemarljivo malo, če koprive rastejo na soncu, kar še enkrat potrdi, da je pomlad najboljši čas za nabiranje. Škodljivost nitratov uničuje tudi prisotnost klorofila. Vseeno jedi s koprivami (kot smo tega vajeni že pri špinači), ne pogrevamo.

Kaj prinašajo telesu koprive?

• boljše počutje
• močnejši imunski sistem
• boljšo in čistejšo kri
• krepkejše in bolj živahno ožilje
• bolj učinkovito presnovo
• bogatejšo črevesno floro
• telo brez odpadnih snovi presnove
• veliko energije in nič utrujenosti (skupaj s sproščujočim sprehodom v naravi – vedno jih je treba na srečo prej pač nabrati! )
• manj odvečne vode, ki se nabira v telesu
• boljše delovanje jeter in žolčnika
• zdrave telesne žleze

Vse preveč razlogov torej, da bi koprive kar tako spregledali!

Za konec pa še nekaj idej za smoothieje/sokove (mikser, sokovnik), ki jih odlično dopolnjujejo koprive. Naj bo tudi vaš začetek pomladi poln energije in zdravja!

Pomladno prebujanje

• sok štirih pomaranč (ali kar cele pomaranče)
• pest mladih listov kopriv
• pest regrata
• voda po potrebi

Zelenko

• 3 jabolka
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica ječmenove trave ali alge spirulina v prahu (po želji)

Energik

• 2 banani
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica konopljinih proteinov v prahu (po želji)

Eva Žontar za soncek.com

Smoothie za zdrav začetek dneva

Prehrana je pomemben dejavnik v našem vsakdanu. S pravilnimi prehranjevalnimi navadami lahko izboljšamo tudi svoje počutje. Da boste lažje začeli dan, premagli glavobol, ki ga je povzročil prejšnji večer ali pa samo pospešili prebavo, vam predstavljamo nekaj receptov za nadvse okusne in poživljajoče napitke ali smoothie-je.

Spoznali smo, da prehranjevalne navade, ki smo jih ljudje po celem svetu “vzgojili” v zadnjem stoletju, povzročajo veliko bolezni, ki sploh ne bi bile tu, če bi spremenili naš odnos do zaužite hrane ter spoznali, kaj nas slabi, uničuje in zavira. In nasprotno, če bi vedeli več o tem, kaj nas hrani, razvija in zdravi ter kako enostavna je priprava takšne hrane, bi hitro stopili na pot zdravega načina življenja oz. prehranjevanja.

Če bi obstajal recept, ki bi vam pomagal izgubiti odvečno težo, zapolnil vse prehranske potrebe vašega telesa, upočasnil znake staranja in s katerim bi se počutili naravnost odlično, bi ga poskusili? Seveda, vsi bi ga. In ne bstaja le en recept, obstaja jih mnogo. To so recepti za sadne, zelenjavne in sadno-zelenjavne sokove, “shake” ali “smoothie”-je.

Koncept je enostaven: z mešalnikoma ali sokovnikom zmešano ali stisnjeno sadje in zelenjavo in dobili bomo enega najbolj okusnih in hranljivih obrokov, kar jih poznamo. Takšni obroki so super, sploh, če se šele začenjamo spoznavati z zdravim prehranjevanjem, ki ne vključuje mesnih izdelkov, hitre in pakirane hrane in pijač, umetnih sladil, dodatkov, alkohola in še česa.

Navodilo za pripravo smoothie-jev:

Sestavine zmiksate (blender, multipraktik, …) v gost in gladek sok (smoothie), ki je izredno hranljiv, poživljajoč in ima alkalen učinek na telo. 3dcl si lahko privoščite takoj zjutraj, preostanek pa pretočite v flaško in vzemite s seboj na pot, v službo, šolo, … in popijte do kosila.

Ni težko biti zbran, delaven in natančen po takšnih smoothie-jih. Poglejmo si nekaj receptov.

Arnold Šraufenbuilder

Zelo hranljiv beljakovinsko-energetski obrok!
- 2 banani
- 1-2 žlice kakava v prahu
- 1-2 žlice konoplje v prahu
- pol žličke korena Maca
- 2 dcl vode, ovsenega ali riževega mleka

Jutranja serenada

Alkalizacija in razstrupljanje telesa, re-hidracija (isotonik) ter odlično za prebavo!
- sok 2 pomaranč ali polovice limone
- 1-2 dcl vode
- žlica ječmenove trave v prahu in/ali ½ žličke alge Spirulina v prahu
- možnost: ščepec naravne ali himalajske soli

Večno mladi

Hranljiv in poživljajoč napitek.
- približno 3-7 mareličnih jedrc (grenko!)
- 1-2 žlice kakava v prahu ali v zrnih
- 1 žlica semen konoplje
- 2 dcl vode, ovsenega ali riževega mleka
- druga semena (seznam, lan, …) po želji

Antimaček

Energetsko-vitaminska bomba!
- sok 2 pomaranč ali limon
- 1dcl vode
- jabolko ali hruška
- pol pesti goji jagod
- pol žličke korena Maca
- možnost: ščepec naravne ali himalajske soli

Je treba delat

Energetsko-vitaminska bomba!
- 0.5 l kokosovega soka
- 2 žlice ječmenove trave v prahu
- 2 žlici konopljinih rastlinskih proteinov v prahu
- 1/2 žličke korena Maca v prah
- 1 banana
- 1 hruška
- po želji 1-2 dcl vode (za bolj redek smoothie)

Endivja hruška

Alkalizacija telesa in odlično za prebavo!
- 2 dcl vode
- 2 hruški
- 2 pesti zelene solate endivje
- opcijsko: med mešanjem v multipraktiku se lahko doda še za jedilno žličko posušenih alg

Popaj

Hranljv in poživljajoč napitek.
- 3 dcl vode
- zreli banani
- šop špinače ali blitve
- 2 žlici konoplje v prahu

Jesenska pripoved

Odlično za prebavo!
- 1 jabolko
- 1 hruška
- skodelica in pol nasekljanega ohrovta (ali blitve)
- en za prst debel kolobar gomolja zelene (nasekljan)
- voda (več za bolj tekoče, manj za gosto …)

Vir: soncek.com

« Previous Page