Očistimo Slovenijo divjih odlagališč

Nacionalni register divjih odlagališč je inovativno orodje, ki bo prispevalo k ureditvi in poenotenju baz divjih odlagališč na celotnem ozemlju Slovenije. Register je trenutno z več kot 12.000 lokacijami divjih odlagališč največja zbirka, ki odraža trenutno stanje nelegalnega odlaganja pri nas.

Pripravljamo tudi vse potrebno, da bodo lahko občani preko mobilnega telefona javljali lokacije odlagališč in tako še lažje prispevali k rednemu spremljanju stanja. Občine bodo pridobile bazo aktivnih občanov, urejeno bazo odlagališč, dolgoročno pa bo prisotnost registra vplivala tudi na zmanjševanje nelegalnega odlaganja. Register bo vsaki občini ponujal tudi strokovno izvedeno valorizacijo divjih odlagališč glede na nevarnost, ki jo predstavljajo za okolje, kar bo ključna strokovna podlaga za učinkovito ukrepanje in sanacijo. V društvu menimo, da je podporni sistem za iskanje, valorizacijo in spremljanje divjih odlagališč pametna naložba tako za državo kot za občine, ki bo omogočila učinkovit inšpekcijski nadzor, kvalitetno in ažurno bazo o odlagališčih, podlago za strokovno ukrepanje in preventivo pred nadaljnjim nelegalnim odlaganjem.

Osvežitev 2011

Letos bo popis potekal marca, pred tem pa bomo pripravili izobraževalne delavnice, da bodo zajeti podatki čimbolj dosledni. Potrjeni termini so sledeči:

Kraj Dan Datum Ura Predavalnica Naslov 1 Koper torek 1.2. 17:00 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Čevljarska 22, Koper 2 Kranj sreda 2.2. 17:00 Mestna Občina Kranj, dvorana 16 Slovenski trg 1, Kranj 3 Celje četrtek 3.2. 17:00 Celjski Sejem, Celjanka Dečkova cesta 1, Celje 4 Kočevje petek 4.2. 17:00 Gimnazija Kočevje Ljubljanska cesta 12, Kočevje 5 Postojna sreda 9.2. 17:00 Knjižnica Bena Zupančiča Trg padlih borcev 5, Postojna 6 Maribor četrtek 10.2. 17:00 Univerzitetna knjižnica Maribor, večnamenska predavalnica 7 Novo mesto petek 11.2. 17:00 Knjižnica Mirana Jarca, Trdinova čitalnica Rozmanova ulica 28, Novo Mesto 8 Nova Gorica torek 15.2. 17:00 Goriška knjižnica Franceta Bevka Trg Edvarda Kardelja 4, Nova Gorica 9 Ptuj sreda 16.2. 17:00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Prešernova 33-35, Ptuj 10 Slovenj gradec četrtek 17.2. 17:00 Knjižnica Ksaverja Meška Ronkova 4, Slovenj Gradec 11 Murska Sobota petek 18.2. 17:00 Pokrajinska in študijska knjižnica Zvezna ulica 10, Murska Sobota 12 Ljubljana torek 1.3. 17:00 Knjižnica Otona Župančiča Kersnikova 2, Ljubljana

Kako lahko pomagam?

Pridružite se lahko tako, da na sporočite, v kateri občini si želite popisovati. Ne boste sami – do danes je svojo pomoč pri spomladanskem popisu ponudilo že preko 150 prostovoljcev. Tu si lahko ogledate, katere občine še potrebujejo popisovalce.

Popis divjih odlagališč 2011

Z dinamičnim Registrom divjih odlagališč lahko očistimo Slovenijo za vedno!

Ljubljana, 26. januar – Društvo Ekologi brez meja je danes na novinarski konferenci napovedalo projekt Popis divjih odlagališč 2011, v okviru katerega bo od začetka marca do sredine aprila potekal popis divjih odlagališč po vseh občinah v Sloveniji. S tem bodo prostovoljci dogradili in posodobili prvi nacionalni register divjih odlagališč, ki je nastal v letu 2010. K popisu je vabljena vsa slovenska javnost, aktivno udeležbo v projektu pa je že napovedalo 15 ključnih partnerjev lanske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Pred začetkom popisa bodo organizatorji po 12 slovenskih krajih izvedli delavnice za usposabljanje popisovalcev, ki bodo vsako leto pregledovali prijavljena odlagališča v Registru. Državi in občinam bo register z rednim vzdrževanjem, enostavnimi prijavami divjih odlagališč, njihovo razvrstitvijo po prioriteti sanacije, na enem mestu omogočal spremljanje trendov na področju nelegalnega odlaganja v Sloveniji in zagotovil preko 10 milijonov EUR prihrankov.

Prof. dr. Dušan Plut, redni univerzitetni profesor za fizično in regionalno geografijo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je razpršena divja odlagališča odpadkov zaradi velikega števila, lege, sestave in nepolnega poznavanja označil kot eno do ključnih okoljskih bremen slovenskih pokrajin. »Ogrožajo varno vodno oskrbo, bivalno okolje, naravovarstvena in turistično-rekreacijska območja. Sistemsko poznavanje, dinamični register divjih odlagališč je prvi korak k njihovi prepotrebni okoljski sanaciji,« je še povedal dr. Plut na novinarski konferenci.

Zato so v društvu Ekologi brez meja pripravili projekt Popis divjih odlagališč 2011, ki predstavlja začetek sistematičnega reševanja problematike divjih odlagališč v Sloveniji. Enkratne množične prostovoljske čistilne akcije, kot je bila lanska Očistimo Slovenjo v enem dnevu!, kljub mnogim pozitivnim učinkom problematike divjih odlagališč ne morejo trajno rešiti. Potrebno je zagotoviti, da do nelegalnega odlaganja ne bo prihajalo. S tem namenom je med lansko akcijo nastal tudi prvi vseslovenski Register divjih odlagališč. V njem se je do danes s pomočjo prijav prostovoljcev nabralo že preko 13.000 odlagališč, kar po ocenah snovalcev projekta predstavlja okoli od 30 do 40 % vseh odlagališč.

Po besedah vodje projekta Popis divjih odlagališč 2011 Janeza Matosa iz društva Ekologi brez meja, želijo v društvu skupaj s partnerskimi organizacijami k popisovanju divjih odlagališč vključiti čim več prostovoljcev in tako spodbuditi ljudi k aktivnemu delovanju v dobro svojega kraja. »Divja odlagališča lahko vsak popolnoma anonimno prijavi na spletni strani www.očistimo.si, potrebujemo pa tudi pomoč pri sistematičnemu popisu, zato prostovoljce prosimo, da se nam pridružijo. Vse informacije najdejo na spletni strani www.očistimo.si,« je povedal Matos in dodal, da bo vsa odlagališča v Registru divjih odlagališč možno oceniti glede na njihovo nevarnost za okolje in tako izdelati podlago za sanacijski načrt za vso državo in vsako občino posebej. Poudaril je še, da so se v društvu lotili sistematičnega pristopa razvoja registra, ki zajema ugotavljanje stanja, izdelavo načrta ukrepanja, izvajanje ukrepov ter preverjanje njihove učinkovitosti. Za dovolj kakovostne podatke za strokovno utemeljeno sanacijo odlagališč je nujno popise ponavljati vsako leto.

Na novinarski konferenci so organizatorji izpostavili glavne koristi ohranjanja dinamičnega registra, to sta povečanje stopnje ozaveščenosti prebivalcev Slovenije, odkrivanje najbolj nevarnih odlagališč in opozarjanje nanje ter velik prihranek denarja državi in občinam. Ker bo prijava divjih odlagališč možna tudi preko mobilnega telefona in s tem širše dostopna, se bo okoljska aktivnost in ozaveščenost občanov o škodljivosti odlaganja odpadkov v naravo povečala, toleranca do nelegalnega odlaganja pa zmanjšala. Popis divjih odlagališč in izdelava sanacijskega načrta sta za občine in državo po zakonu obvezna. Kljub temu je revizija Računskega sodišča RS v letu 2009 odkrila, da nobena revidirana občina ni imela popolnega popisa svojih divjih odlagališč niti pripravljenega načrta za sanacijo divjih odlagališč. Razlog je preprost – popis odlagališč zahteva zelo visoka finančna sredstva. Popis in izdelava digitalnega registra na nekaj več kot 1 % površine ene od slovenskih občin v letu 2009 je stal 12.000 EUR. Ob takih cenah bi enkraten popis cele Slovenije in hkratna izdelava digitalnega registra divjih odlagališč stala več kot 10 milijonov EUR. Če želimo, da je Register divjih odlagališč uporaben, pa moramo popis ponavljati vsako leto.

Izkušnje iz držav, ki problem divjih odlagališč uspešno rešujejo, kažejo, da je prvi korak k temu dober ažuren register divjih odlagališč. Občine bremena njegove izdelave ne zmorejo. Prostovoljci pa to zmoremo!

Prostovoljci se lahko popisu divjih odlagališč pridružijo na dva načina:

1. kot PRIJAVITELJI DIVJIH ODLAGALIŠČ: na spletni strani www.očistimo.si lahko prijavijo divja odlagališča, ki jih poznajo. Lahko se tudi odpravijo v naravo in poskušajo poiskati in prijaviti čim več divjih odlagališč. Tisti, ki imajo mobilni telefon z GPS sprejemnikom, si bodo lahko od začetka marca na www.očistimo.si naložili aplikacijo, s katero bo mogoča prijava divjih odlagališč kar preko mobilnega telefona.
2. kot OBČINSKI POPISOVALCI: V vsaki slovenski občini organizatorji potrebujejo vsaj enega popisovalca. Popisovalci bodo na terenu poiskali in preverili prijave, ki bodo s strani posameznikov prispele v Register divjih odlagališč. Popisovalcem se lahko pridružite tako, da na naslov popis@ocistimo.si sporočite, v kateri občini želite pomagati. V mesecu februarju bodo v 12 slovenskih krajih posebej za popisovalce organizirane delavnice, kjer bodo lahko izvedeli vse, kar potrebujejo.

V veliko pomoč pri izvedbi projekta bo tudi sodelovanje prostovoljcev in članov partnerskih organizacij, ki so se v preteklem tednu že odzvale na povabilo društva Ekologi brez meja. Te bodo v svojih vrstah bodisi v sklopu svojih rednih aktivnosti bodisi namensko skušale spodbujati, obveščati in ozaveščati o pomembnosti boja proti nelegalnemu odlaganju.

Partnerji projekta Popis divjih odlagališč so: Gasilska zveza Slovenije, Jamarska zveza Slovenije, Kajakaška zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza,Turistična zveza Slovenije, Uprava RS za zaščito in reševanje, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije

Pri razvoju digitalnega Registra divjih odlagališč je naš partner podjetje Sinergise z infrastrukturo interaktivnega spletnega atlasa Geopedia.

Peking uporablja ogromne deodorantne topove za prikritje smradu iz smetišč

Kot odgovor na proteste lokalnih prebivalcev je mesto Peking namestilo 100 pršil pod visokim pritiskom, da bi z njimi prikrili smrad, ki prihaja s prepolnih smetišč.
Verjetno ni stvari, ki se je Kitajci ne bi spomnili, si verjetno pravite ob tej novici. Prav tako verjetno obstaja veliko boljši način, kako do bolj prijetnega ozračja, kot pa da pršijo mesto z ogromnimi deodoranti.

Glede na časnik The Guardian ti topovi pršijo več deset litrov dišave na minuto na razdalji 50m. Te topove je izdelalo kitajsko podjetje, temeljijo pa na nemški in italijanski tehnologiji.

Kitajski problem z odpadki se dejansko širi s takšno hitrostjo kot tudi njihova ekonomija – s svetlobno hitrostjo! Lokalna vlada tako ocenjuje, da 17milijonov prebivalcev Pekinga proizvede kar 18.000 ton odpadkov na dan, 7.000 ton več kot pa so zmožna predelati njihova lokalna smetišča.

Kar pa je še bolj zastrašujoče pa je to, da se manj kot 4 % smeti v Pekingu reciklira, medtem ko 2 % zažgejo … ostalo pa konča očitno na smetiščih.

Jadrnica iz plastenk Plastiki se bliža cilju

O eko jadrnici z imenom Plastiki, ki je sestavljena iz 12.500 recikliranih plastenk, smo že pisali pred časom, sedaj pa se njeno potovanje bliža koncu.

Plastiki je bila narejena s ciljem, da bi osvestila ljudi o onesnaževanju oceanov. Ekipa jadrnice pa se trenutno nahaja na območju Karibatov, kar je le lučaj stran od njenega cilja – Avstralskega mesta Sydney. Plastiki je do sedaj preplula skoraj 18.000 kilometrov v 115 dneh preko Pacifika in skozi veliko vodno smetišče v Pacifiku.

Jadrnica je tako postala promotrka proti onesnaževanju in za uporabo obnovljivih virov energije, saj vključuje sončne celice, veternice, kolesne generatorje, sistem, ki reciklira urin v pitno vodo, hidroponične viseče vrtove, jadrnico pa bo možno v celoti reciklirati, ko bo dosegla cilj.

Ekipa je tako verjetno osvojila svoj cilj osveščanja, upamo pa, da bodo raziskovalci na the področjih s tem dobili še večjo motivacijo pri razvijanju novih tehnologij recikliranja in uporabe obnovljivih virov energije.

Antarktika dobila svoje vodno smetišče

Nova ogromna koncentracija smeti v morju je bila nedavno odkrita na stičiščih tokov blizu Antarktike.

O velikem vodnem smetišču v Pacifiku smo že pisali, na žalost pa to ni edino takšno smetišče, saj so odkrili že več podobnih smetišč, tudi v Atlantskem oceanu ter drugod po svetu. Sedaj pa so odkrili novo vodno smetišče še pri Antarktiki.

Opazovanje morja, ki so ga izvedli britanski znanstveniki že poleti leta 2007 – 2008 so odkrili manjše količine plastenk, ki so plavale na površini morja na območju Davis, Durmont D’Urville in Amundsen Seas. Na srečo so nadaljne raziskave po morskem dnu pokazale, da je to območje čisto. Vendar pa sedaj niso o tem več tako prepričani, saj menijo, da se bo to smetišče počasi začelo večati.

Davek na odpadke

Britanska vlada je razkrila nove ukrepe, s katerim želi nagraditi in hkrati kaznovati prebivalce.

Načrt temelji na tem, da bodo preračunali koliko odpadkov določeno gospodinjstvo ‘pridela’ in jih na koncu obdavčili. Družine bodo tako nagrajene za recikliranje in na nek način kaznovane za preveliko količino odpadkov.

Odpadki so namreč eden izmed večjih problemov, s katerimi se danes soočamo, saj bo naš planet kaj kmalu prepoln smeti in raznovrstnih opadkov. Takšen zakon je dokaj koristen in uporaben, saj bodo tako gospodinjstva primorana k temu, da ne bodo prekomerno nakupovala in posledično metala stran odvečne ali nepotrebne izdelke.

Britanska gospodinjstva bodo na takšen način pridobivala pozitivne točke, če bo odpadkov manj kot bo predpisana meja, ali ravno obratno, če bo odpadkov preveč, bodo za to takšna gospodinjstva dodatno obdavčena.

S tem zakonom želijo preoblikovati dvojo državo v eno izmed bolj zelenih ekonomij v Evropi.

Tudi Everest ni imun na klimatske spremembe

Tri dni po tem, ko je Apa Sherpa že dvajsetič dosegel vrh sveta, je opisal to goro kot nevarno za plezanje zaradi podnebnih sprememb.

Vzdevek Ape Sherpa – super Sherpa je seveda dobil zaradi očitnih razlogov. Njegov zadnji vzpon pa je posvetil dviganju osveščenost vpliva klimatskih sprememb na gorovje Himalaja.
Sneg po obrnkih se po njegovih beseda hitro topi in tako odkriva gole skale pod njim, kar onemogoča ‘varno’ plezanje ter hojo po teh obronkih. Prav tako bi naj bil Apa osebno razburjen zaradi vidnih sprememb na gori, ki jih seveda povzročajo vse višje temperature.

Njegov najnovejši vzpon je bil seveda namenjen tudi čistilni akciji, ki bi naj pobrala smeti predhodnih plezalcev. Tako so Apa in njegova ekipa prinesli z gore kar 4.8 ton smeti, katere bodo junija razkazali na festivalu, ki se bo odvijal v regiji Mount Everesta, da bi s tem opozorili javnost na ta problem. Sezona vzponov na Everest je sedaj zaključena, saj se vreme hitro slabša saj je v preteklo soboto že začelo snežiti.

Še nekaj zanimivih podatkov o Everestu:

• pred nekaj dnevi je vrh gore osvojil najmlajši plezalec; 13-letni Američan Jordan Romero
• od leta 1953, ko sta Everest prva osvojila Tenzing Norgay in Wdmund Hillary,  pa je vrh osvojilo že 2900 ljudi.

Oceani izgubljajo bitko

Eden izmed glavnih ekologov Jeremy Jackson je na TED konferenci govoril o tem, kako človeštvo uničuje oceane.

Dokazi so brutalno jasni, saj prekomerni ribolov, kemikalije, plastika, invazivne vrste in klimatske spremembe prispevajo k večanju mrtvih con in ‘plastičnih kontinentov’, prav tako pa ogrožajo podmorsko pokrajino.

Več si lahko ogledate v spodnjem videu:

Naprej »