Popis divjih odlagališč 2011

Z dinamičnim Registrom divjih odlagališč lahko očistimo Slovenijo za vedno!

Ljubljana, 26. januar – Društvo Ekologi brez meja je danes na novinarski konferenci napovedalo projekt Popis divjih odlagališč 2011, v okviru katerega bo od začetka marca do sredine aprila potekal popis divjih odlagališč po vseh občinah v Sloveniji. S tem bodo prostovoljci dogradili in posodobili prvi nacionalni register divjih odlagališč, ki je nastal v letu 2010. K popisu je vabljena vsa slovenska javnost, aktivno udeležbo v projektu pa je že napovedalo 15 ključnih partnerjev lanske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Pred začetkom popisa bodo organizatorji po 12 slovenskih krajih izvedli delavnice za usposabljanje popisovalcev, ki bodo vsako leto pregledovali prijavljena odlagališča v Registru. Državi in občinam bo register z rednim vzdrževanjem, enostavnimi prijavami divjih odlagališč, njihovo razvrstitvijo po prioriteti sanacije, na enem mestu omogočal spremljanje trendov na področju nelegalnega odlaganja v Sloveniji in zagotovil preko 10 milijonov EUR prihrankov.

Prof. dr. Dušan Plut, redni univerzitetni profesor za fizično in regionalno geografijo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je razpršena divja odlagališča odpadkov zaradi velikega števila, lege, sestave in nepolnega poznavanja označil kot eno do ključnih okoljskih bremen slovenskih pokrajin. »Ogrožajo varno vodno oskrbo, bivalno okolje, naravovarstvena in turistično-rekreacijska območja. Sistemsko poznavanje, dinamični register divjih odlagališč je prvi korak k njihovi prepotrebni okoljski sanaciji,« je še povedal dr. Plut na novinarski konferenci.

Zato so v društvu Ekologi brez meja pripravili projekt Popis divjih odlagališč 2011, ki predstavlja začetek sistematičnega reševanja problematike divjih odlagališč v Sloveniji. Enkratne množične prostovoljske čistilne akcije, kot je bila lanska Očistimo Slovenjo v enem dnevu!, kljub mnogim pozitivnim učinkom problematike divjih odlagališč ne morejo trajno rešiti. Potrebno je zagotoviti, da do nelegalnega odlaganja ne bo prihajalo. S tem namenom je med lansko akcijo nastal tudi prvi vseslovenski Register divjih odlagališč. V njem se je do danes s pomočjo prijav prostovoljcev nabralo že preko 13.000 odlagališč, kar po ocenah snovalcev projekta predstavlja okoli od 30 do 40 % vseh odlagališč.

Po besedah vodje projekta Popis divjih odlagališč 2011 Janeza Matosa iz društva Ekologi brez meja, želijo v društvu skupaj s partnerskimi organizacijami k popisovanju divjih odlagališč vključiti čim več prostovoljcev in tako spodbuditi ljudi k aktivnemu delovanju v dobro svojega kraja. »Divja odlagališča lahko vsak popolnoma anonimno prijavi na spletni strani www.očistimo.si, potrebujemo pa tudi pomoč pri sistematičnemu popisu, zato prostovoljce prosimo, da se nam pridružijo. Vse informacije najdejo na spletni strani www.očistimo.si,« je povedal Matos in dodal, da bo vsa odlagališča v Registru divjih odlagališč možno oceniti glede na njihovo nevarnost za okolje in tako izdelati podlago za sanacijski načrt za vso državo in vsako občino posebej. Poudaril je še, da so se v društvu lotili sistematičnega pristopa razvoja registra, ki zajema ugotavljanje stanja, izdelavo načrta ukrepanja, izvajanje ukrepov ter preverjanje njihove učinkovitosti. Za dovolj kakovostne podatke za strokovno utemeljeno sanacijo odlagališč je nujno popise ponavljati vsako leto.

Na novinarski konferenci so organizatorji izpostavili glavne koristi ohranjanja dinamičnega registra, to sta povečanje stopnje ozaveščenosti prebivalcev Slovenije, odkrivanje najbolj nevarnih odlagališč in opozarjanje nanje ter velik prihranek denarja državi in občinam. Ker bo prijava divjih odlagališč možna tudi preko mobilnega telefona in s tem širše dostopna, se bo okoljska aktivnost in ozaveščenost občanov o škodljivosti odlaganja odpadkov v naravo povečala, toleranca do nelegalnega odlaganja pa zmanjšala. Popis divjih odlagališč in izdelava sanacijskega načrta sta za občine in državo po zakonu obvezna. Kljub temu je revizija Računskega sodišča RS v letu 2009 odkrila, da nobena revidirana občina ni imela popolnega popisa svojih divjih odlagališč niti pripravljenega načrta za sanacijo divjih odlagališč. Razlog je preprost – popis odlagališč zahteva zelo visoka finančna sredstva. Popis in izdelava digitalnega registra na nekaj več kot 1 % površine ene od slovenskih občin v letu 2009 je stal 12.000 EUR. Ob takih cenah bi enkraten popis cele Slovenije in hkratna izdelava digitalnega registra divjih odlagališč stala več kot 10 milijonov EUR. Če želimo, da je Register divjih odlagališč uporaben, pa moramo popis ponavljati vsako leto.

Izkušnje iz držav, ki problem divjih odlagališč uspešno rešujejo, kažejo, da je prvi korak k temu dober ažuren register divjih odlagališč. Občine bremena njegove izdelave ne zmorejo. Prostovoljci pa to zmoremo!

Prostovoljci se lahko popisu divjih odlagališč pridružijo na dva načina:

1. kot PRIJAVITELJI DIVJIH ODLAGALIŠČ: na spletni strani www.očistimo.si lahko prijavijo divja odlagališča, ki jih poznajo. Lahko se tudi odpravijo v naravo in poskušajo poiskati in prijaviti čim več divjih odlagališč. Tisti, ki imajo mobilni telefon z GPS sprejemnikom, si bodo lahko od začetka marca na www.očistimo.si naložili aplikacijo, s katero bo mogoča prijava divjih odlagališč kar preko mobilnega telefona.
2. kot OBČINSKI POPISOVALCI: V vsaki slovenski občini organizatorji potrebujejo vsaj enega popisovalca. Popisovalci bodo na terenu poiskali in preverili prijave, ki bodo s strani posameznikov prispele v Register divjih odlagališč. Popisovalcem se lahko pridružite tako, da na naslov popis@ocistimo.si sporočite, v kateri občini želite pomagati. V mesecu februarju bodo v 12 slovenskih krajih posebej za popisovalce organizirane delavnice, kjer bodo lahko izvedeli vse, kar potrebujejo.

V veliko pomoč pri izvedbi projekta bo tudi sodelovanje prostovoljcev in članov partnerskih organizacij, ki so se v preteklem tednu že odzvale na povabilo društva Ekologi brez meja. Te bodo v svojih vrstah bodisi v sklopu svojih rednih aktivnosti bodisi namensko skušale spodbujati, obveščati in ozaveščati o pomembnosti boja proti nelegalnemu odlaganju.

Partnerji projekta Popis divjih odlagališč so: Gasilska zveza Slovenije, Jamarska zveza Slovenije, Kajakaška zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza,Turistična zveza Slovenije, Uprava RS za zaščito in reševanje, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije

Pri razvoju digitalnega Registra divjih odlagališč je naš partner podjetje Sinergise z infrastrukturo interaktivnega spletnega atlasa Geopedia.

Ne vabimo medvedov k hišam

Jesen je pri rjavem medvedu čas intenzivnega iskanje hrane za nabiranje zimskih zalog. Zato je sedaj še posebej pomembno, da na območju medveda pravilno ravnamo s smetmi, predvsem organskimi odpadki (ostanki hrane, tropine, klavniški odpadki ipd.).

Tako tuje kot raziskave v Sloveniji jasno kažejo, da je privabljanje medvedov v bližino naselij zaradi človeških virov hrane eden najpogostejših razlogov za konflikte med ljudmi in medvedi. Če medvedi ob človeških bivališčih pogosto dobivajo nagrado v obliki hrane, se hitro naučijo in začnejo redno zahajati v naselja. Ob tem lahko postopoma zgubijo strah pred ljudmi in takšne medvede je potem potrebno odstreliti. Obenem pa približevanje medvedov v bližino naselij vzbuja strah in očutek ogroženosti pri lokalnem prebivalstvu.

Zato je najpomembnejši preventivni ukrep, da medvedom preprečimo dostop do človeške hrane v bližini naselij. To lahko dosežemo tako, da:

• Nikoli ne odlagamo klavniških odpadkov v bližini naselja.
• Ne odlagajmo kuhinjskih odpadkov in tropin v bližini hiš.
• Če medvedi stikajo za hrano po smetnjakih, se z odgovornimi dogovorimo za namestitev zabojnikov odpornih na medvede (t.i. “medvedo-varnimi” smetnjaki; angl. bear-proof).
• Po piknikih na prostem za seboj počistimo smeti.
• Okoli čebelnjakov, živine, komposta in sadnega drevja namestimo električnega pastirja (min. 10 000 V na izvoru).

Miha Krofel / Dinaricum ter Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire,
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani za www.biotskaraznovrstnost.si

Mexico City prepovedal plastične vrečke

Mexico City se pridružuje vedno večjemu številu mest po svetu, ki prepovedujejo plastične vrečke.
Mexico City je končno prepovedal uporabo plastičnih vrečk, kar je odlična novica, saj sodi to mesto med največja na svetu. S tem zakonom pa se bo sedaj znatno zmanjšalo onesnaževanje, ki so ga prej povzročale plastične vrečke kot tudi sama proizvodnja le-teh.

Velika koncentracija polietilena, ki je sestavni del plastične vrečke, v najboljšem primeru porabi kar 20 let za razgradnjo. V najslabšem primeru (na natrpanih smetiščih) pa se lahko takšna vrečka razgrajuje tudi tisoč let!

Prav tako pa povezujejo plastične vrečke z vedno večimi zdravstvenimi problemi, zato je to vsekakor dobra poteza Mexico City-a.

Ulične svetilke, ki jih napajajo smeti?

Pred kratkim so oblikovalci prišli do zanimive ‘zelene’ ideje, ki vključuje kompostiranje z zeleno energijo; ulične svatilke, ki bi dobile energijo iz smeti.

The Gaon Street Light je koncept oblikovalca Haneuma Leeja, ki bi rad očistil smetišča tako, da bi s tem materialom osvetljevali ulice.

Takšna ulična svetilka bi ob vznožju imela manjši smetnjak, kjer bi se smeti predelale v energijo. Pri samem kompostiranju dokazano nastaja metan, ki pa bi naj služil kot energija, ki bi napajala ulično svetilko.

Seveda bi bilo potrebo celotno zadevo predelati tako, da bi bilo vanjo možno dejansko metati le odvečno hrano in organske odpadke, ki bi drugače pristali kje drugje. Če bo ta ideja kdaj ugledala luč sveta, potem bi bil to odlična investicija za razne zabaviščne parke, kjer ljudje mečejo hrano v smeti.

Je pa stvar za trenutne čase nekoliko preveč ‘enostavna’, saj iz majhne količine odpadkov seveda ne nastane toliko metana naenkrat, da bi lahko pridobili dovolj velike količine energije. Je pa zanimiva ideja in morda jo bodo v prihodnosti nekoliko bolj razvili, da bo taka energija dejansko postala uporabna.

Česa ni pametno nositi na plažo

Počitnice so tu, kar pomeni, da bo verjetno veliko družin obiskalo morje in plaže. Tu pa je nekaj napotkov, česa se ne najbolje izogibati.

Plastična embalaža

Več kot tri milijone kilogramov plastičnih ostankov so po svetu preteklo leto pobrali prostovoljci s plaž. Plastične vrečke in ostala odvečna plastika sodijo med najpogostejše smeti, ki jih najdemo na plaži. Kar pa je še slabše pa je to, da ta plastika pobije ogromno morskih živali vsako leto. Namesto tega raje prinesite s sabo vrečke, steklenice, posodo, … za večkratno uporabo.

Steklenice

Steklo se razbije in kaj kmalu se lahko kdo na razbitem steklu poškoduje. Glede na to, da ljudje po plažah hodijo bosi, je dobro da na take stvari še posebej pazimo.

Ljubljenčki

Velikokrat se zna zgoditi, da opazimo kje napis, da so hišni ljubljenčki na določeno plažo prepovedani. Če pa jih že peljete s sabo na plažo, potem za njimi tudi počistite.

Plenice

Navadne plenice raje pustite doma. Namesto njih raje uporabite takšne, ki so primerne za v vodo. Vendar pa se tudi teh na koncu primerno znebite.

Smeti mečite tja, kamor spadajo

Recikliranje postaja vedno bolj razširjeno, saj že samo v Ameriki kar 90 % ljudi reciklira časopisni papir, steklo, aluminij in motorno olje.

Res je, da so takšne novice vsekakor čudovite, vendar pa količina smeti še vedno iz dneva v dan narašča. Problem je seveda v tistih smeteh, ki ne pridejo do smetišča, ampak ležijo na okoli.

Velikokrat takšne smeti predstavlja odvečna hrana, papir, plastenke in aluminij. Vsekakor se da takšne smeti enostavno reciklirati namesto da smetijo našo deželo. Vendar pa je v večini primerov problem ravno v človeški lenobi in malomarnosti. Še vedno namreč obstaja veliko takšnih, ki se ne zavedajo, da metanje stvari skozi okno predstavlja dokaj velik problem. Prav tako lahko še vedno v velikih primerih vidimo ostanke piknika preteklega dne, ko se odpravimo v naravo.

Zato naslednjič, ko zagledate takšen prizor na vaši poti pomagajte tem smetem, ki niso prišle do koša, da tam vseeno pristanejo. Vaše dobro delo pa lahko morda navdihne tudi vaše prijatelje, sosede, znance in začno tudi sami bolj spoštovati naravo.

Smeti tudi v zemeljski orbiti

Danes obstaja veliko posledic zaradi klimatskih sprememb, med katerimi je nekaj takšnih, ki jih je lahko razumeti, nekaj pa je nekaj takšnih, ki pa na prvi pogled ne izgledajo ničkaj povezane s tem pojavom, pa jih vseeno mečemo v isti koš.

V to kategorijo sodi na primer zmanjšanja hranilna vrednost pridelkov, ki je prej posledica prevelike in prehitre pridelovalne industrije. Sedaj pa v to kategorijo sodi tudi povečanje smeti v vesolju, ki krožijo v naši orbiti.

Znanstveniki z univerze v Southamptonu so preučili premike več kot tridesetih satelitov v preteklih štiridesetih letih. Pri tem so odkrili, da sedaj sateliti porabijo veliko več časa pri padcu nazaj na Zemljo.

Znanstveniki zato menijo, da povečanje CO2 v atmosferi ustvarja le-to hladnejšo ter manj gosto, kar upočasnjuje sam proces razpadanja satelitov ter ostalih plovil, zaradi česar ti ostanki dalj časa krožijo v orbiti.

Več smeti v vesolju vsekakor predstavlja nevarnost za vesoljska plovila. Prav tako pa lahko čez nekaj časa postanejo te smeti nevarne tudi za populacijo na Zemlji, saj lahko začnejo prosto padati z neba.

Prihranite denar na fotografijah

Priročen nasvet s katerim lahko pri fotografiranju zmanjšate navlako ter smeti. Poleg tega pa pripomorete tudi k zmanjšanju uporabe kemikalij že s tem, da se odrečete dvojnikom v fotorazvijalnicah.

Čeprav nas vedno več uporablja digitalne fotoaparate, pa to še ne pomeni, da smo prenehali z naročanjem ogromnih količin razvitih fotografij. Velikokrat se zgodi, da nam ponudijo za isto ceno dvojno količino fotografij, ali se sami odločimo za dvojnike fotografij, vendar pa je realnost takšna, da je večino teh fotografij popolnoma nepotrebnih. S tem pa ne le da trošimo prostor in surovine, ampak spuščamo v okolje tudi ogromne količine nevarnih kemikalij.

Procesiranje same fotografije je verjetno najdražji del samega fotografskega procesa. Odvečni material, ki ga ustvarijo stroji za procesiranje fotografij, vsebuje veliko srebrnih sestavin, od katerih so nekatere strupene. Pri tem so zelo pogosti tudi borati, ki so izredno škodljivi za rastline in življenje v morju.

Veliko biološko nerazgradljivih spojin pa se uporablja za ustvarjanje same površine fotografije, od katerih jih veliko oddaja strupen cianid, benzen ali rakotvoren šestvalentni krom v okolje.

Zato je veliko bolj priporočljivo, da namesto dvojnikov shranite negative ali pa si uredite digitalne fotografije na računalniku.

« Previous Page — Next Page »