Lovilniki neprijetnih vonjav v kuhinji

V kuhinji, kjer je vedno veliko organskih odpadkov, se lahko kaj hitro pojavijo neprijetne vonjave, bodisi iz smetnjaka, odtokov ali mlinčka za smeti. Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam bodo prišli prav ob vsakdanjem tretiranju kuhinjskih odpadkov in čiščenju.

Boraks v posodi za smeti

Posode za smeti so pravi valilniki bakterij in smrdečega gnitja. Mikroskopskih plenilcev se znebite, če dno posode za smeti potresete z 90 g boraksa. Boraks nadomestite s svežim vsakokrat, ko izpraznite posodo.

Krivo je zelje

Kuhano zelje je ena najbolj zdravih jedi, a vonj, ki ga oddaja pri kuhanju, je za marsikoga zelo neprijeten. Da ne bo prehud (okus zelja pa bo hkrati obogaten), vodi, v kateri se kuha, dodajte polovico limone.

Specite čokoladno pecivo

Ni boljšega naravnega kuhinjskega osvežilca zraka, kot je peka čokoladnega peciva. Ni pomembno, ali testo pripravite sami ali ga kupite, domači vam bodo hvaležni. Seveda pa uporabite pravi naravni kakav.

Popecite osvežilec zraka

Ne kupujte dragih osvežilcev zraka, kajti z malenkostnim stroškom se lahko kuhinjskih vonjav znebite s pečeno limono. Limoni narežite na rezine, položite na pekač, obložen s folijo, in ju v ogreti pečici pri 100°C pecite 60-90 minut. Pečico ugasnite, in da bo osvežilen učinek trajal dlje, rezine limone pustite v pečici še nekaj ur.

Neprijeten vonj iz odtokov

Če uporabite sol in jedilno sodo za odmašitev odtoka, hkrati naredite konec tudi neprijetnim vonjavam, ki se širijo iz njega. V odtok stresite 180 g soli ter 180 g jedilne sode. Prilijte polno kozico vrele vode, ostalo pa prepustite jedilni sodi.

Mlinček za odpadke brez vonja

Po vsakem mletju organskih odpadkov se v mlinčku pojavijo bakterije, ki uspevajo med režami globoko v notranjosti. Da iz njega ne bi puhtele neprijetne vonjave, zmeljite katerega od zaviralcev vonjav, kot so olupki citrusov — limon, limet, pomaranč ali grenivke ali pa dva do tri šopke svže mete.

Povzeto po knjigi Preproste rešitve vsakdanjih težav založbe Mladinska Knjiga

Dan odprtih vrat vrhniške kompostarne

V soboto, 2. julija dopoldne, so v družbi CRO Vrhnika pripravili ogled Centra za ravnanje z odpadki in ogled kompostarne. Občanke in občani so si tako lahko osebno ogledali tehnologijo kompostiranja bioloških odpadkov in sortirnico koristnih odpadkov. CRO Vrhnika s svojim delovanjem pokriva območje na katerem živi okoli 100.000 prebivalcev Slovenije, letno pa predelajo okoli 10.000 ton bioloških odpadkov in zelenih vrtnih odpadkov iz gospodinjstev.

V petek, 1. julija, je namreč v veljavo stopila uredba o ravnanju z biološko ragradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki  zahteva ločevanje in prepoveduje odlaganje vseh biološko razgradljivih odpadkov, zato so se v vrhniškem centru za ravnanje z odpadki odločili, da lokalni skupnosti pobliže predstavijo kje, kako in na kakšen način ti odpadki končajo.

»Nad odzivom občank in občanov Vrhnike smo bili prijetno presenečeni, obiskalo nas je okoli 150 ljudi, med njimi so bile tudi družine s predšolskimi otroki,« je povedal Marko Kocjančič, direktor CRO Vrhnika in dodal:« Še posebej nas veseli dejstvo, da so se obiskovalci lahko na lastne oči in nos prepričani, da naša kompostarna ni vir smradu, ki ga občasno zavonjamo na Vrhniki. Ljudje so se lahko prepričali, da zaprt sistem delovanja, odsesavanje in prečiščevanje zraka ter uporaba biofiltra očistijo zrak v tej meri, da že v neposredni bližini kompostarne neprijetnih vonjav praktično ni.«

Zaposlene v CRO Vrhnika je razveselilo tudi dejstvo, da ljudi vse bolj zanima, kako končajo njihovi odpadki ter so vedno bolj ekološko osveščeni ter pripravljeni vložiti več truda v ločevanje odpadkov na izvoru.

Akcija Star papir za novo upanje uspešno zaključena

Vseslovenska akcija Star papir za novo upanje uspešno zaključena – zbrali 393 ton papirja in podarili 30.000 evrov.

Ljubljana, 23. maj – V ponedeljek, 16. maja, se je zaključila pomladna vseslovenska akcija Ekologov brez meja Star papir za novo upanje, v kateri smo prebivalci Slovenije zbrali 393 ton starega papirja in na ta način v dobrodelne namene na dva naslova podarili 30.000 EUR. V mesecu in pol so mladi iz 214 vzgojnoizobraževalnih ustanov, kolektivi 160 slovenskih podjetij in javnih organizacij ter številni posamezniki po vseh krajih Slovenije zbirali star papir, ki ga je nato prevzelo podjetje Dinos.

Na natečaju, v katerem so mladi predlagali, kam bi želeli nakazati drugo polovico sredstev, je sodelovalo 23 osnovnih, 6 srednjih šol in 16 vrtcev. Otroci in mladina so želeli pomoč nameniti predvsem socialno ogroženim družinam in družinam, ki so zaradi naravnih nesreč ostale brez strehe nad glavo, organizacijam, ki pomagajo otrokom z rakavimi obolenji, invalidnim osebam za nakup pripomočkov, ki bi jim pomagali k večji samostojnosti in tudi zavetiščem  za živali.

Komisija, v kateri so bili publicistka in novinarka Manca Košir, predsednica društva Ekologi brez meja Petra Matos in član uprave podjetja Dinos Kristijan Mlinar, je preučila prispele predloge in izglasovala, da polovico zbranega denarja, 15.000 EUR, prejmeta Rajko in Nežika Mislovič iz občine Zavrč. S tem denarjem si bosta lahko za silo uredila dotrajani dom. Nežika je upokojenka s 160 evri mesečne pokojnine, Rajko pa je zaradi nesreče s traktorjem v mladosti težji invalid in ne dobi zaposlitve. Živita v razpadajoči 208 let stari viničarski hišici brez vsakršne izolacije, ogrevanja in vodne napeljave. Predlagali so ju učenci Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, ki so prepoznali njuno stisko in se odločili, da ne bodo stali križem rok. Med drugim so se povezali z Rdečim križem in tamkajšnjo občino. Pravijo, da to delajo zato, da bi se Nežiki in Rajku vendarle narisal nasmeh na obrazu. Otroci so s tem nesebičnim dejanjem postali zmagovalci natečaja in si prislužili koncert glasbene skupine po lastni izbiri. Pri urejanju doma za Rajka in Nežiko bodo prostovoljno pomagali tudi Ekologi brez meja.

S preostalo polovico zbranega denarja, 15.000 EUR, bo društvo ELA v državi Malavi v Afriki zgradilo mladinski izobraževalni center za otroke s posebnimi potrebami. S pomočjo slovenskega društva bodo disleksični, hiperaktivni, naglušni, slabovidni otroci ter otroci z učnimi težavami in težavami s koncentracijo dobili možnost osnovnošolskega izobraževanja. Pouk v osnovnih šolah bodo obogatili z učnimi metodami, ki otrokom s posebnimi potrebami omogočajo enake možnosti za napredovanje v osnovnošolskem izobraževanju. V Afriki se namreč zaradi prenatrpanosti šol dogaja, da vedno več tovrstnih otrok ostaja brez možnosti izobrazbe. Osnovnošolske učitelje bodo opremili z dodatnim strokovnim znanjem za delo z otroki s posebnimi potrebami, ki  ga bodo prenašali tudi na mlade učitelje začetnike. Dolgoročno na ta način želijo zmanjšati osip otrok v osnovnih šolah.

Največjo količino starega papirja glede na število učencev so zbrali učenci in otroci z OŠ Idrija, podružnica Godovič in vrtec Godovič. Šestinštirideset otrok je zbralo kar 2 toni starega papirja, kar pomeni, da je vsak posameznik prispeval okoli 44 kg. Za nagrado so si izbrali predstavo Kaličopkovega gledališča, ki pride na njihovo šolo v juniju.

Na sledi plastičnih odpadkov – od Brooklyna do kanala Beagle

Tihooceanski “otok smeti” in njegovo preobremenitev s plastičnimi naplavinami so znanstveniki zabeležili že dolgo časa nazaj. Kljub temu pa je zelo malo znanega o opaženih plastičnih delcih v oddaljenih krajih, kot je kanal Beagle na skrajnem jugu Čila. Skupina znanstvenikov in predstavnica “sesalnikov iz morja” (Vac from the Sea), Brit Liggett, so se pravkar vrnili s pomorske odprave organizacije 5 Gyres. Na odpravi so preučevali plastične delce, ki so jih našli na skrajnem koncu sveta.

Brit Liggett, 26-letnica iz predela Brooklyn v New Yorku, je pisateljica bloga o okoljskih vprašanjih. Na globalnem natečaju je bila izbrana za novo članico posadke jadrnice Sea Dragon. Skupina se je podala na odpravo organizacije 5 Gyres, ki se ukvarja s preučevanjem plastičnih odpadkov. Natečaj je bil izpeljan v sklopu mednarodnega projekta Sesalniki iz morja (Vac from the sea), katerega pobudnik je podjetje Electrolux. Namen projekta je povečati ozaveščenost o globalnem onesnaževanju morja s plastiko. Po zaključku jadranja skozi kanal Beagle, so udeleženci odprave prišli do cilja – čilenskega mesta Valdivia.

Če plastika lahko pride sem, lahko pride vsepovsod

Plastični odpadki lahko najdejo svojo pot tudi do najbolj neobljudenih krajev sveta. V zalivu Caleta Lamento del Indio, oddaljenem več kilometrov od najbližje naselbine, se plovila le redko zasidrajo, zaradi česar kraj ljudem skorajda ni izpostavljen. Kljub temu so člani posadke na obrežju odkrili različne plastične odpadke, kot so sodi za olje in majhne kose plastike. Vse te naplavine so tokovi pripeljali čez prostrane oceanske vode.

5 Gyres je organizacija, ki svoje praktično delo posveča zmanjševanju in preprečevanju onesnaževanja svetovnih oceanov s plastičnimi odpadki. Kanal Beagle je, tako kot veliko drugih območij svetovnih oceanov, še neraziskan v smislu odkrivanja vrst plastike. Dotična odprava je le majhen del večje raziskovalne poti, ki se je pričela na brazilskem otoku Ilha Grande. Organizacija 5 Gyres je na preteklih odpravah naletela na povsem nepričakovane predmete, kot so kolesa rolerjev in plastika iz nabojnikov šibrovk.

Brit Liggett je med potekom odprave napisala več objav za njen blog Sesalniki iz morja. Poročala je o krajih na njihovi poti, o postopkih raziskav in o življenju na krovu.

Predmet zanimanja raziskovalcev so obstojni organski onesnaževalci, tako imenovani POP-i, katere je zaradi oceanskih tokov in prenašanja po zraku mogoče najti po vsem svetu. Zaidejo lahko celo v kraje, kot je Megallanova ožina v Čilu, kamor je do sedaj stopila le peščica ljudi. Preučevanje prisotnosti kemikalij na različnih območjih in analiza zbranih vzorcev lahko pripomoreta k iskanju nahajališč plastike, raziskovanju njenga izvora in načinu raznašanja plastike s pomočjo morskih tokov. Anna Rotander, članica posadke in znanstvenica na švedski univerzi Örebro, je za blog povedala naslednje:

»Kemikalije, ki jih iščemo so izjemno močne in se ne razgradijo, zaradi česar imajo edinstvene lastnosti. Uporabljajo jih pri izdelavi neprepustnih oblačil, teflonskih ponev in voska za podmazovanje smuči. Nahajajo se tudi v čistilih in gasilni peni. Radi bi izvedeli ali so kemikalije prisotne tudi v območjih, kjer se kopičijo plastični odpadki.«

Nato je udaril cunami

Besneče nevihte, jadranje ob ledeno modrih ledenikih in radovedni delfini, poskakujoči ob trupu jadrnice, so vsi bili del neverjetnega potovanja. Najjužnejši del Južne Amerike vsekakor ni znan po mirnih vodah. Cunami, ki ga je povzročil potres na Japonskem, je udeležencem odprave tekom potovanja prinesel nepričakovano izkustvo. Njihova jadrnica Sea Dragon je bila prisiljena ostati v zavetju – v majhnem zalivu se je skrivala 36 ur, preden je lahko nadaljevala svojo pot do cilja.

Dnevnik potovanja

Preberite Britin dnevnik z odprave in izvedite več o projektu »sesalniki iz morja« na spletni strani: www.vacfromthesea.com

O projektu Vac from the Sea (Sesalniki iz morja)

Da bi dvignil ozaveščenost o okoljskih problemih s plastičnimi odpadki, je eden izmed največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov Electrolux, s pomočjo prostovoljcev in okoljskih organizacij zbral plastiko iz Tihega, Atlantskega in Indijskega oceana ter iz  Sredozemskega, Baltskega in Severnega morja in jo spremenil v edinstvene sesalnike. Globalna iniciativa si prizadeva za dvig pozornosti o problemu onesnaženja svetovnih oceanov s plastiko in obenem za boj proti pomanjkanju reciklirane plastike, ki je potrebna za proizvodnjo trajnostnih gospodinjskih aparatov.

Naše mišljenje delimo z vami na: www.electrolux.si.

Star papir za novo upanje

Po uspešni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! društvo Ekologi brez meja letošnjo pomlad pripravlja novo vseslovensko akcijo, v kateri bo lahko vsak prebivalec Slovenije dodal svoj list k boljšemu svetu. Znova je priložnost, da skupaj premikamo meje mogočega – tokrat bomo zbirali star papir. Čisto preprosto, vsi to znamo in poznamo.
Društvo Ekologi brez meja letošnjo pomlad organizira novo vseslovensko akcijo z nazivom “Star papir za novo upanje”, v kateri bodo vrtci, šole, srednje šole, podjetja, javne organizacije zbirale star papir.

Podjetje Dinos jim bo en dan v aprilu brezplačno zagotovilo zabojnik in prevoz zbranega papirja. Sredstva od zbranega papirja bodo v celoti namenjena v dobrodelne namene. V sklopu akcije želijo organizatorji povezati varstvo okolja in dobrodelnost ter znova združiti prebivalce Slovenije, da skupaj premaknemo meje mogočega. V sklopu projekta poteka nagradni natečaj, količina zbranega papirja pa se lahko spremlja na spletu.

Cilji projekta

• povezati v akcijo 500 vzgojnoizobraževalnih ustanov, 3.000 podjetij in javnih organizacij
• zbrati 10.000 ton starega papirja
• ozaveščati otroke, učence in dijake o pomembnosti varovanja okolja in narave,
• spodbujati in razvijati čut za skupno dobro in sočloveka
• mlade spodbuditi k aktivnem razmisleku, komu podariti polovico sredstev iz akcije in najboljšo idejo nagraditi s koncertom po lastni izbiri
• z zbranimi sredstvi pomagati pomoči potrebnim v Sloveniji
• z zbranimi sredstvi pomagati humanitarnemu projektu v Afriki
• nagraditi vzgojnoizobraževalno ustanovo, ki bo zbrala največjo količino papirja

Naše načelo: Združimo moči, pomagajmo ohranjati naše okolje in podarimo novo upanje!

Kdo lahko sodeluje

K zbiranju papirja vabimo vse vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete, pa tudi podjetja in javne organizacije, ki imajo letos namen čistiti svoje arhive. V mesecu aprilu bo podjetje Dinos 1 dan po dogovoru z vami brezplačno na dogovorjeno mesto dostavilo zabojnik za star papir ter hkrati poskrbelo za odvoz zbranega papirja.

Pomembni datumi

• Akcija zbiranja bo potekala ves mesec april
• Prijave na natečaj in akcijo potekajo od 18. 02. do 18. 03. 2011
• 9. marca bo v Dinosovi izpostavi v Črnučah tiskovna konferenca in javna predstavitev projekta Star papir za novo upanje s častno gostjo dr. Manco Košir
• Rezultati akcije in natečaja bodo objavljeni 15. maja 2011
• Koncert za zmagovalce bo v juniju oziroma po dogovoru

Akcija “Star papir za novo upanje” bo po Sloveniji potekala v mesecu aprilu 2011. K zbiranju papirja organizatorji vabijo vse vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete, zavode, pa tudi podjetja in javne organizacije, ki imajo namen pospraviti nakopičen star papir oziroma čistiti svoje arhive. Znesek od zbranega papirja bo razdeljen na dva sklada – sredstva iz prvega sklada bodo namenjena za humanitarni projekt v Sloveniji (50 %), iz drugega sklada pa se bo financirala gradnja izobraževalnega centra v državi Malavi v Afriki za otroke s posebnimi potrebami (50 %).

Po mnenju vodje projekta Anite Novak bo akcija “Star papir za novo upanje” posebna iz več razlogov: potekala bo na nacionalnem nivoju, otroke in mladostnike bo ozaveščala o pomembnosti varovanja okolja, hkrati pa spodbujala njihov čut za dobro in skrb za soljudi tako blizu kot daleč od sebe. Poleg tega imajo pri akciji izredno priložnost tudi podjetja in organizacije, ki lahko s sodelovanjem izkažejo svojo družbeno-okoljsko in etično odgovornost.

O akciji zbiranja starega papirja

Podjetje za zbiranje, posredovanje, prevoz in predelavo odpadkov Dinos bo vsem šolam in vrtcem, ki se bodo prijavili na akcijo zbiranja starega papirja, v mesecu aprilu za en dan (po dogovoru) pripeljalo zabojnik za zbiranje papirja, v katerega bodo v otroci, učenci, dijaki oziroma odlagali star papir, prav tako pa bodo star papir lahko prinesli tudi ostali prebivalci kraja, pred tem pa lahko star papir zbirajo in hranijo doma.

Akciji se lahko priključijo tudi podjetja in organizacije, ki se odločijo v okoljske in dobrodelne namene podariti svoje odvečne zaloge starega in arhivskega papirja. Tudi njim bo podjetje Dinos po predhodnem dogovoru v aprilu dostavilo zabojnik za zbiranje papirja in zagotovilo odvoz. Prijave na akcijo potekajo preko spletne prijave, in sicer od 18. februarja do 18. marca. Vzgojnoizobraževalna ustanova, ki bo zbrala največ starega papirja, bo za nagrado prejela koncert po lastni izbiri. Lokacije zbirnih točk za zabojnike in naraščajočo količino starega papirja bo mogoče spremljati preko zemljevida na spletni strani društva Ekologi brez meja.

O nagradnem natečaju

Organizatorji si želijo, da bi akcija čim bolj pritegnila mladino, zato so odločitev, komu ponuditi pomoč v Sloveniji, prepustili njim. V ta namen bo v sklopu akcije zbiranja starega papirja organiziran nagradni natečaj za najboljši predlog. Mladina iz prijavljenih vzgojno-izobraževalnih ustanov bo lahko posredovala svoje ideje organizatorjem preko spletnega obrazca od 18. februarja do 18. marca, nato pa bo komisija, ki jo sestavljajo Petra Matos, predsednica društva Ekologi brez meja, Kristijan Mlinar, član uprave podjetja Dinos, in dr. Manca Košir, novinarka, sociologinja in publicistka, izbrala predlog, ki bo finančno podprt. Za transparentnost finančnih transakcij in poročila o porabi in nakazilih sredstev bo poskrbelo društvo Ekologi brez meja. Izobraževalna ustanova, ki bo prispevala najboljšo idejo, bo nagrajena s koncertom po izbiri zmagovalca. Rezultati akcije in natečaja bodo znani 15. maja 2011.

Akcijo podpirata tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod RS za šolstvo, ki bosta vzgojno-izobraževalne ustanove s pisnim povabilom pozvala k udeležbi.

Projekt lahko spremljate na www.ebm.si/p/star-papir/

Očistimo Slovenijo divjih odlagališč

Nacionalni register divjih odlagališč je inovativno orodje, ki bo prispevalo k ureditvi in poenotenju baz divjih odlagališč na celotnem ozemlju Slovenije. Register je trenutno z več kot 12.000 lokacijami divjih odlagališč največja zbirka, ki odraža trenutno stanje nelegalnega odlaganja pri nas.

Pripravljamo tudi vse potrebno, da bodo lahko občani preko mobilnega telefona javljali lokacije odlagališč in tako še lažje prispevali k rednemu spremljanju stanja. Občine bodo pridobile bazo aktivnih občanov, urejeno bazo odlagališč, dolgoročno pa bo prisotnost registra vplivala tudi na zmanjševanje nelegalnega odlaganja. Register bo vsaki občini ponujal tudi strokovno izvedeno valorizacijo divjih odlagališč glede na nevarnost, ki jo predstavljajo za okolje, kar bo ključna strokovna podlaga za učinkovito ukrepanje in sanacijo. V društvu menimo, da je podporni sistem za iskanje, valorizacijo in spremljanje divjih odlagališč pametna naložba tako za državo kot za občine, ki bo omogočila učinkovit inšpekcijski nadzor, kvalitetno in ažurno bazo o odlagališčih, podlago za strokovno ukrepanje in preventivo pred nadaljnjim nelegalnim odlaganjem.

Osvežitev 2011

Letos bo popis potekal marca, pred tem pa bomo pripravili izobraževalne delavnice, da bodo zajeti podatki čimbolj dosledni. Potrjeni termini so sledeči:

Kraj Dan Datum Ura Predavalnica Naslov 1 Koper torek 1.2. 17:00 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Čevljarska 22, Koper 2 Kranj sreda 2.2. 17:00 Mestna Občina Kranj, dvorana 16 Slovenski trg 1, Kranj 3 Celje četrtek 3.2. 17:00 Celjski Sejem, Celjanka Dečkova cesta 1, Celje 4 Kočevje petek 4.2. 17:00 Gimnazija Kočevje Ljubljanska cesta 12, Kočevje 5 Postojna sreda 9.2. 17:00 Knjižnica Bena Zupančiča Trg padlih borcev 5, Postojna 6 Maribor četrtek 10.2. 17:00 Univerzitetna knjižnica Maribor, večnamenska predavalnica 7 Novo mesto petek 11.2. 17:00 Knjižnica Mirana Jarca, Trdinova čitalnica Rozmanova ulica 28, Novo Mesto 8 Nova Gorica torek 15.2. 17:00 Goriška knjižnica Franceta Bevka Trg Edvarda Kardelja 4, Nova Gorica 9 Ptuj sreda 16.2. 17:00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Prešernova 33-35, Ptuj 10 Slovenj gradec četrtek 17.2. 17:00 Knjižnica Ksaverja Meška Ronkova 4, Slovenj Gradec 11 Murska Sobota petek 18.2. 17:00 Pokrajinska in študijska knjižnica Zvezna ulica 10, Murska Sobota 12 Ljubljana torek 1.3. 17:00 Knjižnica Otona Župančiča Kersnikova 2, Ljubljana

Kako lahko pomagam?

Pridružite se lahko tako, da na sporočite, v kateri občini si želite popisovati. Ne boste sami – do danes je svojo pomoč pri spomladanskem popisu ponudilo že preko 150 prostovoljcev. Tu si lahko ogledate, katere občine še potrebujejo popisovalce.

Popis divjih odlagališč 2011

Z dinamičnim Registrom divjih odlagališč lahko očistimo Slovenijo za vedno!

Ljubljana, 26. januar – Društvo Ekologi brez meja je danes na novinarski konferenci napovedalo projekt Popis divjih odlagališč 2011, v okviru katerega bo od začetka marca do sredine aprila potekal popis divjih odlagališč po vseh občinah v Sloveniji. S tem bodo prostovoljci dogradili in posodobili prvi nacionalni register divjih odlagališč, ki je nastal v letu 2010. K popisu je vabljena vsa slovenska javnost, aktivno udeležbo v projektu pa je že napovedalo 15 ključnih partnerjev lanske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Pred začetkom popisa bodo organizatorji po 12 slovenskih krajih izvedli delavnice za usposabljanje popisovalcev, ki bodo vsako leto pregledovali prijavljena odlagališča v Registru. Državi in občinam bo register z rednim vzdrževanjem, enostavnimi prijavami divjih odlagališč, njihovo razvrstitvijo po prioriteti sanacije, na enem mestu omogočal spremljanje trendov na področju nelegalnega odlaganja v Sloveniji in zagotovil preko 10 milijonov EUR prihrankov.

Prof. dr. Dušan Plut, redni univerzitetni profesor za fizično in regionalno geografijo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je razpršena divja odlagališča odpadkov zaradi velikega števila, lege, sestave in nepolnega poznavanja označil kot eno do ključnih okoljskih bremen slovenskih pokrajin. »Ogrožajo varno vodno oskrbo, bivalno okolje, naravovarstvena in turistično-rekreacijska območja. Sistemsko poznavanje, dinamični register divjih odlagališč je prvi korak k njihovi prepotrebni okoljski sanaciji,« je še povedal dr. Plut na novinarski konferenci.

Zato so v društvu Ekologi brez meja pripravili projekt Popis divjih odlagališč 2011, ki predstavlja začetek sistematičnega reševanja problematike divjih odlagališč v Sloveniji. Enkratne množične prostovoljske čistilne akcije, kot je bila lanska Očistimo Slovenjo v enem dnevu!, kljub mnogim pozitivnim učinkom problematike divjih odlagališč ne morejo trajno rešiti. Potrebno je zagotoviti, da do nelegalnega odlaganja ne bo prihajalo. S tem namenom je med lansko akcijo nastal tudi prvi vseslovenski Register divjih odlagališč. V njem se je do danes s pomočjo prijav prostovoljcev nabralo že preko 13.000 odlagališč, kar po ocenah snovalcev projekta predstavlja okoli od 30 do 40 % vseh odlagališč.

Po besedah vodje projekta Popis divjih odlagališč 2011 Janeza Matosa iz društva Ekologi brez meja, želijo v društvu skupaj s partnerskimi organizacijami k popisovanju divjih odlagališč vključiti čim več prostovoljcev in tako spodbuditi ljudi k aktivnemu delovanju v dobro svojega kraja. »Divja odlagališča lahko vsak popolnoma anonimno prijavi na spletni strani www.očistimo.si, potrebujemo pa tudi pomoč pri sistematičnemu popisu, zato prostovoljce prosimo, da se nam pridružijo. Vse informacije najdejo na spletni strani www.očistimo.si,« je povedal Matos in dodal, da bo vsa odlagališča v Registru divjih odlagališč možno oceniti glede na njihovo nevarnost za okolje in tako izdelati podlago za sanacijski načrt za vso državo in vsako občino posebej. Poudaril je še, da so se v društvu lotili sistematičnega pristopa razvoja registra, ki zajema ugotavljanje stanja, izdelavo načrta ukrepanja, izvajanje ukrepov ter preverjanje njihove učinkovitosti. Za dovolj kakovostne podatke za strokovno utemeljeno sanacijo odlagališč je nujno popise ponavljati vsako leto.

Na novinarski konferenci so organizatorji izpostavili glavne koristi ohranjanja dinamičnega registra, to sta povečanje stopnje ozaveščenosti prebivalcev Slovenije, odkrivanje najbolj nevarnih odlagališč in opozarjanje nanje ter velik prihranek denarja državi in občinam. Ker bo prijava divjih odlagališč možna tudi preko mobilnega telefona in s tem širše dostopna, se bo okoljska aktivnost in ozaveščenost občanov o škodljivosti odlaganja odpadkov v naravo povečala, toleranca do nelegalnega odlaganja pa zmanjšala. Popis divjih odlagališč in izdelava sanacijskega načrta sta za občine in državo po zakonu obvezna. Kljub temu je revizija Računskega sodišča RS v letu 2009 odkrila, da nobena revidirana občina ni imela popolnega popisa svojih divjih odlagališč niti pripravljenega načrta za sanacijo divjih odlagališč. Razlog je preprost – popis odlagališč zahteva zelo visoka finančna sredstva. Popis in izdelava digitalnega registra na nekaj več kot 1 % površine ene od slovenskih občin v letu 2009 je stal 12.000 EUR. Ob takih cenah bi enkraten popis cele Slovenije in hkratna izdelava digitalnega registra divjih odlagališč stala več kot 10 milijonov EUR. Če želimo, da je Register divjih odlagališč uporaben, pa moramo popis ponavljati vsako leto.

Izkušnje iz držav, ki problem divjih odlagališč uspešno rešujejo, kažejo, da je prvi korak k temu dober ažuren register divjih odlagališč. Občine bremena njegove izdelave ne zmorejo. Prostovoljci pa to zmoremo!

Prostovoljci se lahko popisu divjih odlagališč pridružijo na dva načina:

1. kot PRIJAVITELJI DIVJIH ODLAGALIŠČ: na spletni strani www.očistimo.si lahko prijavijo divja odlagališča, ki jih poznajo. Lahko se tudi odpravijo v naravo in poskušajo poiskati in prijaviti čim več divjih odlagališč. Tisti, ki imajo mobilni telefon z GPS sprejemnikom, si bodo lahko od začetka marca na www.očistimo.si naložili aplikacijo, s katero bo mogoča prijava divjih odlagališč kar preko mobilnega telefona.
2. kot OBČINSKI POPISOVALCI: V vsaki slovenski občini organizatorji potrebujejo vsaj enega popisovalca. Popisovalci bodo na terenu poiskali in preverili prijave, ki bodo s strani posameznikov prispele v Register divjih odlagališč. Popisovalcem se lahko pridružite tako, da na naslov popis@ocistimo.si sporočite, v kateri občini želite pomagati. V mesecu februarju bodo v 12 slovenskih krajih posebej za popisovalce organizirane delavnice, kjer bodo lahko izvedeli vse, kar potrebujejo.

V veliko pomoč pri izvedbi projekta bo tudi sodelovanje prostovoljcev in članov partnerskih organizacij, ki so se v preteklem tednu že odzvale na povabilo društva Ekologi brez meja. Te bodo v svojih vrstah bodisi v sklopu svojih rednih aktivnosti bodisi namensko skušale spodbujati, obveščati in ozaveščati o pomembnosti boja proti nelegalnemu odlaganju.

Partnerji projekta Popis divjih odlagališč so: Gasilska zveza Slovenije, Jamarska zveza Slovenije, Kajakaška zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza,Turistična zveza Slovenije, Uprava RS za zaščito in reševanje, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije

Pri razvoju digitalnega Registra divjih odlagališč je naš partner podjetje Sinergise z infrastrukturo interaktivnega spletnega atlasa Geopedia.

Ne vabimo medvedov k hišam

Jesen je pri rjavem medvedu čas intenzivnega iskanje hrane za nabiranje zimskih zalog. Zato je sedaj še posebej pomembno, da na območju medveda pravilno ravnamo s smetmi, predvsem organskimi odpadki (ostanki hrane, tropine, klavniški odpadki ipd.).

Tako tuje kot raziskave v Sloveniji jasno kažejo, da je privabljanje medvedov v bližino naselij zaradi človeških virov hrane eden najpogostejših razlogov za konflikte med ljudmi in medvedi. Če medvedi ob človeških bivališčih pogosto dobivajo nagrado v obliki hrane, se hitro naučijo in začnejo redno zahajati v naselja. Ob tem lahko postopoma zgubijo strah pred ljudmi in takšne medvede je potem potrebno odstreliti. Obenem pa približevanje medvedov v bližino naselij vzbuja strah in očutek ogroženosti pri lokalnem prebivalstvu.

Zato je najpomembnejši preventivni ukrep, da medvedom preprečimo dostop do človeške hrane v bližini naselij. To lahko dosežemo tako, da:

• Nikoli ne odlagamo klavniških odpadkov v bližini naselja.
• Ne odlagajmo kuhinjskih odpadkov in tropin v bližini hiš.
• Če medvedi stikajo za hrano po smetnjakih, se z odgovornimi dogovorimo za namestitev zabojnikov odpornih na medvede (t.i. “medvedo-varnimi” smetnjaki; angl. bear-proof).
• Po piknikih na prostem za seboj počistimo smeti.
• Okoli čebelnjakov, živine, komposta in sadnega drevja namestimo električnega pastirja (min. 10 000 V na izvoru).

Miha Krofel / Dinaricum ter Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire,
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani za www.biotskaraznovrstnost.si

Naprej »