Stanje vode v Sloveniji

Danes je svetovni dan voda. Kakšna pa je ocena stanja voda v Sloveniji po določilih okvirne direktive o vodah.

Kemijsko stanje površinskih voda

Obremenjenost slovenskih voda z nevarnimi oziroma prednostnimi snovmi je majhna, saj je kar 147 vodnih teles površinskih voda (94 %) v dobrem kemijskem stanju. Slabo kemijsko stanje je zaradi preseganja vsebnosti živega srebra na vodnem telesu Sava Vrhovo–Boštanj, vodno telo Krka Soteska–Otočec in vsa vodna telesa na morju pa so v slabem kemijskem stanju zaradi presežene vsebnosti tributilkositrovih spojin (TBT). Vir onesnaženja v morju je verjetno rezultat uporabe TBT v premazih za zaščito proti obraščanju ladij v preteklih letih in mednarodnega pomorskega prometa, čeprav je raba TBT za ladijske premaze v Evropski uniji od leta
2003 prepovedana.

Ekološko stanje površinskih voda

Ciljev direktive o vodah ne dosega kar 59 ocenjevanih vodnih teles (38 %), od tega sta dve vodni telesi (1 %) razvrščeni v zelo slabo stanje, sedem (5 %) v slabo in 50 (32 %) v zmerno ekološko stanje oziroma zmeren ekološki potencial. V slabo ali zelo slabo ekološko stanje spadajo Kamniška Bistrica v spodnjem toku, Meža od Črne do Dravograda, Pivka Prestranek–Postojnska jama, Sotla Dobovec–Podčetrtek, Rinža, Kobiljanski potok, Koren in Cerkniščica.

Kemijsko stanje podzemne vode

Podzemne vode so najbolj obremenjene v severovzhodnem delu Slovenije in okolici Celja. Največje breme predstavlja onesnaženje z nitrati in pesticidi. Slabo kemijsko stanje je z visoko ravnjo zaupanja določeno za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino ter z nizko za Vzhodne Slovenske gorice. Za preostala vodna telesa je določeno dobro kemijsko stanje z visoko ali srednjo ravnjo zaupanja. Vsebnost nitratov se bistveno ne zmanjšuje, rezultati ne kažejo pozitivnih učinkov, ki bi bili posledica zniževanja vnosa dušika v tla oziroma vodonosnik. Upada pa vsebnost atrazina, kar kaže na pozitiven učinek prepovedi rabe atrazina.

Količinsko stanje podzemne vode

V letu 2008 je bilo v pripovršinskih vodonosnikih 21 teles podzemnih voda 1.147∙106 m3 razpoložljivih količin vode, kar pomeni 565 m3 podzemne vode na prebivalca. Odvzete količine 187∙106 m3 vode so predstavljale 16 % skupnih razpoložljivih količin podzemne vode v državi. Vodnobilančni preskus je za leto 2008 ob razmeroma nizkem skupnem deležu odvzete vode izpostavil tudi nekaj lokalnih negativnih trendov gladin podzemnih voda in razmeroma velike deleže podeljenih vodnih pravic v štirih vodnih telesih, vendar je za vse pripovršinske vodonosnike teles podzemnih voda v Sloveniji po vodnobilančnem preskusu za leto 2008 ob upoštevanju obdelovalnega obdobja 1990–2008 in napovedovalnega obdobja 2009–2015 ocenjeno dobro količinsko stanje.

Območja s posebnimi zahtevami varovanja

V Sloveniji je glavni vir pitne vode podzemna voda, iz površinskih virov se preskrbuje le približno 3 % prebivalstva. Od vodnjakov in zajetih izvirov, vključenih v monitoring kemijskega
stanja podzemne vode v letu 2008, jih 12,6 % ni izpolnjevalo standardov kakovosti za dobro kemijsko stanje. Površinski viri pitne vode glede fizikalno-kemijskih parametrov dosegajo kakovost po direktivi o pitni vodi. Kakovost kopalnih voda je večinoma skladna z zahtevami, velik del kopalnih voda na morju izpolnjuje tudi priporočene vrednosti. Pogostejše neskladnosti so ugotovljene na celinskih vodah, kjer je največ težav na kopalnih območjih Krke. Na vseh salmonidnih in ciprinidnih odsekih voda ustreza mejnim vrednostim, na salmonidnem odseku Soče od izvira do izliva Tolminke ter na ciprinidnem odseku Nadiže pa kakovost v obdobju 2006 do 2008 ustreza tudi priporočenim vrednostim. Vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev ustrezajo predpisanim merilom.

Vir: ARSO

Inovativna čista tehnologija Solbiopolysy

»Solbiopolysy« je projekt, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru 6. okvirnega programa. Pri projektu sodeluje 6 evropskih partnerjev iz štirih evropskih držav. Od Slovenskih partnerjev v projektu sodelujejo Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Univerza v Novi Gorici in ZRS Bistra Ptuj. V okviru projekta razvijamo inovativno tehnologijo kombinirane uporabe deponijskega plina in sončne energije za proizvodnjo elektrike, ki jo bomo preizkusili na pilotni napravi.

Ob pravilni uravnoteženosti izrabe obnovljivih virov in uvajanju novih čistejših tehnologij, bi lahko postopoma nadomestili uporabo fosilnih goriv z obnovljivimi viri, ki so praktično neizčrpni in lahko bistveno pripomorejo k znižanju emisij toplogrednih plinov. Zato se z namenom varovanja okolja po vsem svetu spodbuja in vodi v raziskave novih, obnovljivih virov energije. Evropska unija, načrtuje povišanje deleža pridobljene energije iz obnovljivih virov energije za četrtino ter znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Trenutno pa v Evropi najmanj polovica porabljene energije izhaja iz uvoženih fosilnih goriv, ki so odgovorna za večino izpustov toplogrednih plinov. Trend pridobivanja energije iz obnovljenih virov se sicer iz leta v leto povečuje, vendar je ta še vedno prepočasen glede na cilje EU politike.

»Solbiopolysy«

Mednarodni projekt Solbiopolysy (Biofuel Polygeneration System integrating MSW Landfill and Solar Energy) vključuje dve prioritetni področji EU politike, podnebne spremembe in obnovljive vire energije. Vpeljava inovativne tehnologije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov sta glavna cilja projekta, ki na inovativen način povezuje že uveljavljene načine izrabe obnovljivih virov energije. Gre za ekološko čisto energijo, ki na globalni ravni znižuje emisije toplogrednih plinov.
Inovativna tehnologija Solbiopolysy bo preizkušena na pilotni napravi, postavljeni na neaktivnem komunalnem odlagališču Brstje pri Ptuju, ki je v postopku sanacije. Sistem sončnih kolektorjev bo omogočal zajem sončne svetlobe, ki v tehnološkem procesu segreje vodo do pregrete vodne pare, ta pa pretvarja metan, kot glavno sestavino deponijskega plina, v sintezni plin. Mešanico sinteznega plina nato v motorju z notranjim izgorevanjem pretvorimo v električno energijo in toploto. Pilotna naprava je s stališča varstva okolja ocenjena izključno pozitivno, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in ne povzroča dodatnega onesnaževanja. Omenjeni sistem je možno nadgraditi v sistem za izkoriščanje toplotne energije za namene ogrevanja ali hlajenja različnih objektov.

V prihodnosti lahko pričakujemo širšo globalno uporabo tehnologije Solbiopolysy, ki poleg čistejšega okolja lahko doprinese tudi ekonomsko korist za lokalne skupnosti in podjetja (industrijo), ki se bodo posluževala tovrstne toplotne ali električne energije ali se ukvarjala z njeno proizvodnjo.

Za projekt »Solbiopolysy« pripravila M. Petrič in M. Franko.

Poplave v Sloveniji

Objavljamo nekaj fotografij in posnetkov poplavljenih območij po Sloveniji. V zadnjih dneh imajo po Sloveniji v kar nekaj krajih velike težave s poplavami. Mnoge reke in potoki so prestopili bregove. Tudi naša prestolnica ni varna pred poplavami, vreme pa se je danes nekoliko izboljšalo.

Parkirišče pred InterSparom na Viču:

Bodimo učinkoviti pri porabi energije

Vseslovenska kampanja »Energija si, bodi učinkovit« se nadaljuje z akcijo MODRA STOPINJA, ki spodbuja k energetsko učinkovitemu ogrevanju in hlajenju ter rabi obnovljive Modre energije.

Akcija Modra stopinja je osemnajsta po vrsti v nizu akcij, ki so jih skupaj s člani Mreže poslovno-družbene koristnosti izvedli v agenciji Informa Echo. Namen izvedenih akcij je osveščanje končnih porabnikov o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije (URE in OVE) ter povezovanje poslovnih iniciativ, ki omogočajo uvajanje URE in OVE. Akcija Modra stopinja se prične 22. aprila na svetovni dan Zemlje.

Posebnost akcije Modra stopinja glede na predhodne je v tem, da pod skupnim sporočilom Modra stopinja ugodja povezuje več akcij, ki jih bodo omogočili različni investitorji. Univerzalno sporočilo celotne akcije, ki je na izviren način podano v sliki in besedi nam sporoča, da je ustrezna temperatura ključnega pomena za obstoj življenja na Zemlji in za bivalno ugodje v naših domovih ter poslovnih prostorih. HSE je v svojem delu akcije sporočilo nadgradil tako, da nas poziva k Modremu ravnanju s tem, da uporabljamo obnovljivo Modro električno energijo, pridobljeno iz slovenskih rek. Slovenija ima namreč izjemno bogat vodni potencial, ki je idealen vir obnovljive energije.

Oglasi akcije Modra stopinja posredujejo uporabne nasvete, kako učinkovito ogrevati in hladiti svoj dom. Širši nabor nasvetov za učinkovito ravnanje pa si lahko preberete na spletnem portalu www.pozitivnaenergija.si pod rubriko DOBERnaSVET. Bistvo energetsko učinkovitega ravnanja z energijo je v tem, da za želeno bivalno ugodje zaradi potratnega ravnanja ne potrošimo več energije, kot je dejansko potrebujemo. S tem zmanjšujemo škodljive vplive na okolje obenem pa zmanjšujemo stroške za energijo.

V lanskem letu so člani Mreže poslovno-družbene koristnosti Sinergija, ki jih je preko 40, preko skupnih akcij spodbudili 40% individualnih porabnikov v Sloveniji k razmišljanju o ukrepih učinkovite rabe energije, 37% pa jih je dejansko začelo izvajati vsaj en ukrep. Ključ uspeha pri uvajanju URE je v usklajevanju podjetniških, individualnih in družbenih interesov. Trenutno potekajo usklajevanja z aktivnejšimi člani mreže Sinergija (Mercator, Petrol, Eko sklad, Te-tol) ter drugimi podjetji (proizvajalci in trgovci toplotnih črpalk, klima naprav in solarnih celic), da bi po zaključku prve faze prevzeli pobudo in svoja prizadevanja v smeri URE in OVE nadaljevali v duhu akcije Modra stopinja. S tem se bo povečal učinek osveščanja, udeleženci v akciji pa bodo z manjšimi stroški povečali učinke svojih promocijskih aktivnosti, ki so povezane z uvajanjem URE in OVE.

Ekološki problemi slovenskega okolja

V Sloveniji imamo danes zastrupljene vodne vire, zmanjšano rodnost prsti, degradirane vodne in močvirne ekosisteme in ogrožene številne rastlinske in živalske vrste.

Dosežena stopnja poslabšanja okolja v Sloveniji nam pokaže kaj žalostno podobo “zelene dežele na sončni strani Alp”. Govoričenje o “čisti in zdravi Sloveniji” se nam razpoči kot milni mehurček, če pregledamo podatke o obremenjenosti okolja in slabšanju zdravstvenega stanja slovenskih prebivalcev. Kdo in zakaj nam trosi take in podobne pravljice, je jasno, in to je pač zavestna odločitev tistih, ki s tako cenenim čvekanjem poneumljajo in zavajajo slovensko javnost.

Problem je drugje. Drug drugemu se ne moremo več dolgo sprenevedati, premalo nas je in predragocen je prostor našega bivanja. Ne pustimo se torej podcenjevati in se vleči za nos. Poskušajmo se zavedati resnice, ki ni prijetna! Slovenija postaja vse bolj ekološko ogrožen prostor in zdravje njenih prebivalcev je že krepko načeto.
Vse drugo so navadne laži!

Resnica največkrat ni prijetna

Posledice dolgoletne brezobzirne rabe naravnih virov, kratkovidne profitarske logike in sprotnega političnega pragmatizma se dandanes kažejo v jasno zaznavnih posledicah. Razpoložljivih podatkov je bore malo in so razdrobljeni med brezštevilne institucije, najbolj neprijetni pa se celo prikrivajo!

Med temeljne okoljske probleme v Sloveniji bi lahko prišteli uničevanje in erozijo prsti, zastrupljanje tekočih voda in podtalnice, ogrožanje ekosistemov in izgubo biološke pestrosti.

Našteti okoljski problemi imajo dovolj močan skupni imenovalec! To je kemično onesnaženje, ki ima dva poglavitna vira: industrijo in kmetijstvo.
Industrija zasipa s svojimi nevarnimi odpadki deponije, z odplakami tekoče vode, z emisijami pa zrak; kmetijstvo pa s svojimi strupenimi smetmi zastruplja prst in podtalnico.

Posledice so dovolj dramatične!

V Sloveniji imamo danes zastrupljene vodne vire, zmanjšano rodnost prsti, degradirane vodne in močvirne ekosisteme in ogrožene številne rastlinske in živalske vrste. Morda nas to ne vzdrami v naši brezbrižnosti, toda pred naslednjo kruto resnico si ni več moč zatiskati oči, kajti prizadeto je zdravje Slovenk in Slovencev!

Zdravje postavljamo med najvišje vrednote našega bivanja, zato vedimo, da nam vse strupe, ki jih brezbrižno odvržemo v okolje ali z njimi škropimo naše njive, narava povrne v hrani, ki jo jemo, v vodi, ki jo pijemo, in v zraku, ki ga dihamo! Posledice nosimo prav vsi; oni, ki onesnažujejo, tisti, ki so brezbrižni, in mi, ki po svoji vesti in prepričanju nasprotujemo takemu ravnanju.

Prašna skleda

Dust bowl ali po naše prašna skleda je pojav, ki so ga prvič opazili v tridesetih letih na območju ZDA. Nenehno drobljenje prsti s težko mehanizacijo, tisoči kilogramov kemičnih gnojil, s pesticidi uničen humus in življenje v njem, vse to povzroči, da je prst le še mrtva, uprašena opora za rastline. Ob suši in vetrovih se nad pokrajino vrtinčijo oblaki prahu nekdanje prsti, ki jih veter nosi naokrog, dež uprašeno prst izpira in končno reke nepovratno odnašajo s seboj žalostne ostanke tistega, kar je nekoč pomenilo rodnost, blagostanje in preživetje! Iz nekdaj rodovitne ravnice nastane kmetijska puščava in potem ni več daleč dan, ko ne pomaga nobena kemija več. Nekdaj plodna pokrajina, polna življenja, postane mrtev svet.

Skrb za zemljo

Pojav prašne sklede v Sloveniji nedvomno pomeni alarm za takojšnje ukrepanje! V Sloveniji premoremo vsega dobrih 237 000 hektarjev obdelovalnih površin, torej pospravljene njive predstavljajo le 15 % površine države. Delež njivskih površin na prebivalca nas postavlja daleč na rep Evrope. Zastrupljanje tal in erozija prsti pri nas dobita ob tem podatku popolnoma drugačen značaj!

Zdravje prsti v Sloveniji bi moralo postati prvovrstna skrb prav vsakega državljana! Prst je v Sloveniji redka dobrina, toda te resnice se večina Slovenk in Slovencev sploh ne zaveda. In kje tiči vzrok?

Že iz šolskih klopi in tudi sicer nas kar naprej zasipajo z zanesenimi govori o bogastvu slovenske zemlje ter pridnem in delovnem slovenskem človeku! Slednje vsekakor še vedno drži, toda spregovorite že enkrat, da imamo v Sloveniji bore malo obdelovalne zemlje!

In kot v posmeh skrbi za zdravje slovenske prsti se v kmetijskih člankih in oddajah naših številnih medijev kmetijski “strokovnjaki” kar kosajo med seboj, do bo natrosil več nasvetov za uničevanje zemlje z vsemi mogočimi produkti pesticidnih lobijev!

Varna prihodnost vsake slovenske kmetije je odvisna od zdravja prsti na njenih njivah, zdravje prsti pa je tesno povezano z zdravjem nas vseh.
Kakšno hrano bomo jedli in kakšno vodo bomo pili?

V Sloveniji moramo čim prej rešiti enega največjih okoljskih in zdravstvenih problemov, pred katerim smo do nedavna vsi skupaj zatiskali oči in se sprenevedali. Toda mižanje in pometanje problema pod preprogo se nam je krepko maščevalo, in to nam mora biti v poduk v prihodnje!

V juliju 1989 so bili viri pitne vode na Dravskem polju tako zastrupljeni s pesticidi, da je bila oblast prisiljena zapreti tri vodovode in je bilo prek 100 000 ljudi odvisnih od dnevne oskrbe s pitno vodo s cisternami. Vse nastale stroške smo seveda iz svojih žepov plačali davkoplačevalci. Razlog je v tem, da poglavitna vodozbirna območja v Sloveniji danes zasedajo polja z vsiljenim industrijskim konceptom pridelave hrane. Simbola industrijskega kmetijstva sta vreča gnojil in škropilnica. Torej obilje kemičnih gnojil in pesticidov. Pitna voda in pesticidi pa ne gredo skupaj!

Kdo bo lahko postavil neprimerno vprašanje: ali bomo torej pili ali jedli? Sam bi postavil vprašanje malce drugače: kakšno vodo bomo pili in kakšno hrano bomo jedli? Potrebno se bo odločiti, in to takoj!

Odločitev sama pa bo bržkone posegla v nekatere strateške odločitve na državni ravni, kmetijske na primer. Nekateri se nikakor ne morejo ločiti od jugoslovanskega modela slovenskega kmetijstva, po katerem naj bi najboljša nižinska kmetijska zemljišča v Sloveniji zasedala koruza kot hrana vhlevljenim kravam!

Polja hibridne koruze škropijo s tisoči kilogramov triazinskih herbicidov, ravno tistih, ki najbolj zastrupljajo vire pitne vode. Obenem pa se opuščene slovenske planine nepovratno zaraščajo, mi pa namenoma pozabljamo, koliko bolj zdravo in še mnogo okusnejše bi bilo mleko s slovenskih planin. In zdravje živine s planinskih pašnikov, ki ne potrebuje nobenih antibiotičnih desertov, ki jih po nalogu morajo uživati “nižinske krave”. To pa še ni vse.

Trmasto vztrajanje na preživelem konceptu bo poleg že danes problematičnih presežkov mleka povzročilo še krepke socialne pretrese na slovenskem podeželju. V industrijskem kmetijstvu namreč mala posest ne preživi. Danes vsi povprek javno pleteničijo o podrejanju “veliki Evropi” in nujnim uvajanjem nekakšnih tržnih odnosov v kmetijstvu, nihče pa si slovenskemu kmetu ne upa povedati resnice v obraz.

Resnica je namreč pretresljiva in pomeni propad nekaj desettisoč slovenskih malih kmetij. Toliko o posledicah vztrajanja na preživelih konceptih in rinjenja v ledeni objem starke “Evrope”, ne glede na posledice. Globoko sem prepričan, da je poglavitna, predvsem pa častna naloga slovenske agronomije izdelava programov za preživetje malih kmetij. Ganljiva skrb države za zdravje njenih državljanov

Povrnimo se torej k izodiščni temi. Na vodozbirnih območjih Slovenije moramo uvesti izjemno strog režim kmetovanja, torej je potrebno sprejeti in dosledno izvajati predpise, ki bodo urejali to področje. Predpisi morajo vsebovati tudi listo pesticidov, dovoljenih za uporabo na vodozbirnih območjih. Stavim, da bo lista vsebovala vsaj deset potencialno kancerogenih pesticidov. Če bo drugače, rade volje plačam stavo.

Zastrupljenost podtalnice in vodnih virov z visokimi koncentracijami nitratov in nekaterih pesticidov je zaskrbljujoča. Zapisal sem: nekaterih pesticidov, in to popolnoma drži, saj v Sloveniji spremljamo obremenitev voda le po nekaterih pesticidih. Ob tem pa je dovoljena uporaba prek 400 pesticidnih pripravkov, ki vsebujejo več kot 200 aktivnih snovi. Komu služi vsa ta silna zbirka strupov in kdo bo nadziral njihove ostanke v okolju in hrani? Verjemite mi, da nihče, ker je to praktično nemogoče.

Herbicid antrazin, sicer potencialno kancerogen je največja medijska zvezda vseh poročil, saj so njegove koncentracije v podtalnici tudi dvajsetkrat večje od evropskih normativov. Pa ne mislite, da so odgovorni z odločbo nemudoma prepovedali njegovo nadaljnjo uporabo. Kje pa, ne bodimo vsi skupaj preveč naivni!

Tišina, ki ubija

Slovenija je evropski fenomen v pestrosti vrst, obenem pa je biotska pestrost v primerjavi z evropskim povprečjem mnogo bolj ogrožena. Poglejmo si nekaj številk!

V Evropi je ogroženih 42 % vrst sesalcev, pri nas 62%.
V Evropi je ogroženih 18 % vrst ptic, v Sloveniji kar 55 %.
Dvoživke in plazilci so v Sloveniji praktično že pred izumrtem!
V Sloveniji je ogroženih kar 982 % vrst plazilcev in 91 % vrst dvoživk, evropske številke so za plazilce 45 %, za dvoživke pa 30 %!

Ni kaj reči, v Sloveniji vodimo pravo vojno proti naravi. Ker to je kemična vojna, ne slišimo strelov ne krikov umirajočih živali in nemega umiranja venečih rastlin. Poteka nevidno in neslišno, kot je za kemično vojno značilno, kajti strupi ubijajo počasi in zanesljivo. Vse to se dogaja prikrito našim očem in daleč od naših ušes!

Ljubitelji narave opažamo, da je manj ptičjega petja v naših logih, redkokdaj še naletimo na kuščarice ali pupke in vse manj je slišati večernega kvakanja žab v naših močvirjih in mlakah.

Vse bolj grobna tišina lega na Slovenijo in glasovi narave vse bolj zamirajo. Tistega dne, ko bodo njeni glasovi obnemeli, se bomo morda vprašali, kam neki so izginile vse te ptice in zakaj ni več slišati regljanja žab. V tesnobi se bomo zavedali, da se je zgodilo nekaj hudega. Toda takrat bo prepozno tudi za nas!

Nečimrnost človeškega duha

Med slovenskimi ekosistemi so najbolj ogroženi vodni in močvirski ekosistemi, slednji še najbolj. Najbolj značilen primer imamo pred samimi vrati Ljubljane in se imenuje Ljubljansko barje. še do včeraj so Barju grozili s hrupom iz letališča in plantažnim kmetijstvom. Danes ga zasipamo z gorami naše mestne nesnage, ne zavedajoč se, da s tem zastrupljamo velikansko naravno skladišče vode, ki ga bomo v prihodnosti še krvavo potrebovali.

Ali je že kdo ocenil vodne zaloge Ljubljanskega barja? Presekali smo ga z avtocesto, ki je postala izhodišče za nadaljnje črne gradnje v tem prostoru. Črne gradnje se bodo kasneje legalizirale, potrebne bodo nove ceste in tako bo ško uničevanje naprej.

Sežiganje in rezanje šote, izkopi številnih kanalov, gradnje zapornic in nasipov, bolna snovanja inženirjev in agronomov, več ali manj nore ideje politikov in njihovih pisunov, vsa ta silna človeška volja naj bi dokončno ukrotila velikanski naravni sistem. Toda ves človeški trud se je izkazal kot ničev, vsa njegova prizadevanja pa kot navadna nečimrnost človeškega duha. Naravni sistem Barja vsebuje danes natanko toliko vode, kot pred dvesto, petsto ali dva tisoč leti, vsem človekovim prizadevanjem navkljub. Dodobra smo uničili le ekosistem Ljubljanskega barja. Klub temu pa je še vedno možna renaturizacija Barja kot močvirja. Se bomo končno zganili in prenehali s svojim nasiljem?

Nadzor okolja v Sloveniji

Spoznali smo, da je današnje stanje slovenskih voda, podtalnice in prsti že zaskrbljujoče in ugotovili, da sta poglavitna povzročitelja slovensko kmetijstvo s pesticidi in kemičnimi strupi ter slovenska industrija s kemičnim onesnaževanjem. Kako naprej?

Najprej je vsekakor potrebno spremljanje stanja naših voda in prsti, torej vzpostaviti nacionalni sistem monitoringa, obenem pa sprejeti še vrsto ukrepov za zagotavljanje kemične varnosti v Sloveniji. Potreben je skratka program nacionalne kemične varnosti, na osnovi katerega bomo iz uporabe izločili najbolj nevarne snovi in kar najbolj omejili rabo strupov v našem okolju.

Kemični monitoring ni primeren za široko in redno kontrolo stanja v našem okolju, ker je predrag, ampak je smiseln kvečjemu takrat, ko lahko računamo na stoodstotni uspeh. V Centru Harmonija smo zato predlagali, da bi v Sloveniji uvedli ekotoksikološki biomonitoring, s katerim bi spremljali stanje našega okolja. Ta zajema biološke preskuse, ki temelje na opazovanju sprememb v vedenju živali ali statusu rastlin.

Opazovanje kot metoda torej! Rezultati opazovanj nam povedo stopnjo okoljske obremenitve s posameznimi skupinami toksinov, kot so težke kovine in pesticidi. Za vedenjske teste toksičnosti je uporabno predvsem vedenje nevretenčarjev. Pomembno je, da glede na krajevne razmere in možno izbiro tam živečih vrst izberemo najprimernejše. Ob izbiri ustrezne vrste je treba natančno definirati, kaj je normalno vedenje in kateri vzorci vedenja so lahko posledica intoksikacije. Izbrati je potrebno takoimenovani SvP – standardni vedenjski protokol za določitev kemičnega stresa. Nekateri organizmi se odzovejo že pri koncentraciji toksina, ki je pod zaznavnim pragom analitične kemije.

Zgled so nižji sladkovodni raki (postranice, vodne bolhe), ki poginejo že pri nepojmljivo majhnih koncentracijah organofosfornih insekticidov 3-4 ppb!

Vzemite eno samo zrnce kuhinjske soli in ga vrzite v olimpijski bazen. KO se bo sol raztopila, boste dosegli koncentracijo pesticida 1 ppb! Metode bioloških preskusov so v svetu doživele v zadnjem času silovit razvoj. Razvitih je cela vrsta standardiziranih testov, med katerimi jih najdemo kar nekaj, ki so primerne tudi za delo s šolsko mladino.

Anton komat, www.ringaraja.net

Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

V Sloveniji se vsako leto zgodi več kot 300 najrazličnejših čistilnih akcij na lokalni ravni. Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki so ga napovedali člani društva Ekologi brez meja, pa ima veliko večje razsežnosti. Akcija, kateri se bomo seveda pridružili tudi Bodi ekovci, se bo odvila 17. aprila 2010.

Projekt je nastal po vzoru estonske akcije “Let’s do it, Estonija!”, ko je 3.maja 2008 petdeset tisoč Estoncev (4 odstotki prebivalstva), očistilo Estonijo v petih urah in zbralo 10 tisoč ton odpadkov. V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala tri leta in več kot 22 milijonov evrov!

Dediščina našim vnukom

Slovenija je posejana z okoli 50.000 divjimi odlagališči, ki kot magnet privlačijo še več odpadkov. Po ocenah je ilegalno odvrženih kar 400.000 ton odpadkov. Njihova površina zavzema 6 kvadratnih kilometrov, toliko kot površina dveh Bohinjskih jezer! Skoraj 20 % jih je nevarnih okolju, živalim in človeku. Mnoga divja odlagališča se nahajajo na vodovarstvenih območjih in onesnažujejo pitno podtalnico, zato jih je nujno očistiti. Predstavljajo resno grožnjo za okolje in ljudi.

Čistilna akcija bo potekala dvotirno.

Prvi del predstavlja čiščenje divjih odlagališč. V tem sklopu so prostovoljci že zavihali rokave in izdelujejo centralni digitalni register divjih odlagališč za vso državo. To bo prva vseslovenska baza divjih odlagališč.

Drugi del akcije se osredotoča na čiščenje ulic, cest, okolic šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev, ter sprehajalnih in pohodniških poti.

Organizatorji načrtujejo, da bodo zbrane odpadke po koncu akcije odstranila komunalna podjetja.  Eden od vodij projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Aleš Pevc je na tiskovni konferenci 12. januarja poudaril zaupanje organizatorjev, da smo Slovenci sposobni izpeljati tako zahteven in velik projekt. Zaradi tradicionalnih čistilnih akcij, ki so vsako leto spomladi, lahko dosežemo višje cilje: združiti 200.000 ljudi in zbrati vsaj 20.000 ton komunalnih odpadkov.

Podpora projekta

Projekt podpirajo vidne in ugledne osebnosti kot so predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik državnega zbora RS dr. Pavel Gantar, predsednik Vlade RS Borut Pahor ter minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki bo vse šole v Sloveniji javno pozval, naj se čiščenja 17. aprila 2010 aktivno udeležijo. Ta podpora je izrednega pomena za uspeh akcije, saj je eden izmed ključnih ciljev doprinos k vzgoji odgovornih državljanov. To bo s podporo ministrstva za šolstvo in šport vsaj formalno zdaj lažje uresničiti.

Podporo projektu so med drugim izkazali tudi Zavod za varstvo narave, Generalna policijska uprava (policisti bodo podpisovali divja odlagališča, naredili register, ki ga bodo potem združili z našim in pomagali pri samem čiščenju), Slovenska turistična organizacija, Olimpijski komite Slovenije, regijsko koordinacijo je prevzela Notranjsko – Kraška Regionalna razvojna agencija, CGP – družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest bo za projekt prispevala mehanizacijo.

Pridružite se tudi vi

Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! se bo uradno zaključil s koncerti v treh večjih mestnih središčih. Več informacij in spremljanje aktivnosti je možno na spletnem naslovu www.ocistimo.si.
Torej ne pozabite na 17. april 2010, vsekakor ba vas bomo o tem sproti obveščali tudi na našem portalu. Prispevajte svoj kamenček k mozaiku zgodbe Očistimo Slovenijo v enem dnevu! tudi VI.

Varčni spletni iskalnik Blackle

Za vse, ki bi radi prihranili energijo, vendar ne veste, kako bi dejansko zmanjšali vaše ure na računalniku, vam tokrat predstavljamo iskalnik “Blackle“.

Blackle je ustvarila družba Heap Media, da bi nas spomnila, da je vse kar je potrebno, le majhen korak, ki ga lahko naredimo vsak dan. Blackle iskalnik podpira Google Custom Search. Sam iskalnik pa je narejen na tako, da prihrani energijo s tem, ko je dominantna barva zaslona črna -  po več energije porabijo drugi iskalniki (google, yahoo) zaradi svetlih barv na zaslonu. Ekrani po navadi porabijo ogromno energije zato, ker je velika večin aprogramov, v katerih delamo, ‘obarvaba’ svetlo. Poleg tega, pa ima veliko uporabnikov tudi svetlost zaslona na največji jakosti, kar pa še dodatno troši energijo.

Res je, da velika večina na takšne iskalnike ni navajena, vendar pa je to le stvar navade, katero se da kaj hitro spremeniti, če se malo potrudite. Mnogi se verjetno tudi sprašujejo, ali je takšen iskalnik dejansko funkcionalen, saj obstaja možnost, da je težko berljiv… no, o tem pa presodite sami. www. blackle.com

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije

V kakšni meri smo Slovenci učinkoviti pri rabi energije in uvajanju obnovljivih virov? Katerih virov energije se najpogosteje poslužujemo? Kakšne so vedenjske navade in pripravljenost za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije?

To je le nekaj vprašanj, na katera nudi odgovore Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS, katere pobudnik in nosilec je agencija Informa Echo.

Učinkovita raba energije (skrajšano URE) je vse bolj aktualno in pereče področje, v katerem se prepletajo družbeni in gospodarski interesi ter interesi posameznikov. Družbeni interes predstavlja predvsem zanesljiva oskrba z energijo, po drugi strani pa zmanjševanje vplivov na okolje, ki jih v veliki meri povzroča pridobivanje in poraba energije. Podjetja vidijo svoj interes v razvijanju konkurenčne prednosti, ki jo v vse večji meri predstavlja prav URE. Posameznike motivira predvsem prihranek, vse bolj pomembna motivacija pa jim postaja tudi okolju prijazno ravnanje.

Reševanje problematike URE zahteva celovito obravnavanje različnih dejavnikov, od energetske učinkovitosti stavb, proizvodnje in porabe energije ter s tem povezanih vplivov na okolje, na osebni ravni pa osveščanje, spreminjanje navad ter razvijanje odnosa do rabe energije. Zato je URE kompleksno področje, ki zahteva interdisciplinarni pristop.

Nekaj rezultatov raziskave si lahko ogledate  spodaj (vir: Raziskava REUS 2009, Informa Echo):

« Previous Page