Odprto pismo vsem udeležencem v sistemu ravnanja z odpadno embalažo

Družba Interseroh opozarja na možnost razpada sistema ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji, na posledično povečanje nekonkurenčnosti slovenskega gospodarstva, nevarnost monopoliziranja dejavnosti in neracionalne povečane obremenitve javne uprave.

Ali je v zgodbi za ravnanje z odpadno embalažo v ozadju boj za surovinske vire odpadne embalaže, ki jo zbirajo gospodinjstva?
Ministrstvo za okolje in prostor v letih, odkar  je zaživel sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki predstavlja približno 79 % vseh odpadkov,  ki nastanejo v gospodinjstvih, ni uspelo pripraviti takšne zakonodaje, ki bi Družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE)  natančno opredelila, koliko, kje in pod kakšnimi pogoji morajo prevzemati odpadno komunalno embalažo. Interseroh svari pred razpadom sistema. Družba Interseroh  ugotavlja,  da  ne glede na pogajanja, ki  potekajo med DROE že od konca oktobra, zaradi pomanjkanja usmeritev niso sposobne doseči dogovora o prevzemanju odpadne embalaže, ki se kopiči pri komunalnih podjetjih. Različna stališča in možnosti različne interpretacije, kako in na kakšen način posamezna DROE prevzame odpadno komunalno embalažo, kažejo na to, da je temeljni vzrok za možen razpad sistema ravnanja z odpadno embalažo ohlapna in nedorečena zakonodaja in privatni interesi posamezbnikov  tem področju oziroma nespoštovanje stališč Računskega sodišča, Upravnega sodišča in ostalih podanih pravnih mnenj na delovanje ministrstva za okolje in prostor.

Rešitev, ki jo je ministrstvo za okolje in prostor napovedalo 21.11.2011, da  bo zaradi problemov ravnanja z odpadno embalažo ustanovilo javno službo, je slaba rešitev za ohranitev konkurenčnosti delovanja in transparentnosti sistema ravnanja z odpadno embalažo in nepotrebno širjenje delovanja javne uprave. Še posebej, ker je mogoče iz razvoja dogodkov izluščiti sum o monopoliziranju in posledično prikrito privatizacijo trga slovenske odpadne embalaže z namenom dobiti nadzor na trgom 300.000 ton odpadne embalaže, ki bo v prihodnosti pomemben surovinski vir.

Sistem ravnanja z odpadno embalažo je v svojem izhodišču zasnovan na preprečevanju nastajanja možnih monopolov, zato na trgu deluje več Družb za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljevanju: DROE), ki naj bi bile med seboj konkurenčne in tako zagotavljale zavezancem učinkovit in finančno vzdržen sistem ravnanja z odpadno embalažo.

Slovenija je pri vzpostavitvi takšnega sistema ostala na pol poti, saj bi država (pristojno ministrstvo za okolje in prostor) pri tako zastavljenem sistemu morala vzpostaviti učinkovite normativne pogoje prevzemanja komunalne odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe ravnanja z odpadki oziroma pri komunalnih podjetjih. Pristojno ministrstvo bi moralo zakonsko urediti tudi pogoje prevzemanja komunalne odpadne embalaže, saj bi le tako lahko preprečili nedorečenosti oziroma različno ravnanje in odnos DROE do problema nečistoč (mešanih komunalnih odpadkov), ki se lahko pojavljajo med odpadno embalažo.

Nesporno je, da so varuhi zakonitega delovanja države (Računsko sodišče in Upravno sodišče Republike Slovenije) podali negativno mnenje pristojnemu ministrstvu tako glede ureditve zakonodaje na tem področju kot glede načina določanje višine deležev DROE, po katerih morajo te prevzemati komunalno odpadno embalažo v določenem deležu pri vseh komunalnih podjetjih. Računsko  sodišče  je v svojem revizijskem poročilu: Ravnanje z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki z dne, 13.8.2009 1209-4/2008-34 namreč ugotovilo, da sistem ravnanja z odpadno embalažo ni učinkovit, ker ministrstvo ni opredelilo vseh potrebnih parametrov poslovanja udeležencev v sistemu, kot so deleži odpadne komunalne embalaže, ki jih mora prevzemati posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo, ni vzpostavilo izravnalne sheme za ugotavljanje ustreznosti deležev odpadne embalaže, predane posameznim družbam za ravnanje z odpadno embalažo, prav tako ni opredelilo kriterijev za določitev posameznih vrst stroškov v sistemu ravnanja z odpadno embalažo.

Prav tako je Upravno sodišče Republike Slovenije s sklepom dne, 25.8.2009  ugotovilo,  da »… ne po Zakonu o varstvu okolja ne po Uredbi ne izhaja, da bi objava deležev DROE na podlagi 6. točke  19. člena Uredbe sama po sebi predstavljala upravno odločbo, ne glede na njeno vsebino. To pomeni, da z njo ni bilo odločeno o ničemer, temveč gre zgolj za objavo neke odločitve, ki bi morala biti sprejeta po zakonitem postopku, ki sama po sebi stran ne zavezuje, saj noben zakon tega ne določa.»  Tako deleži prevzemanja za DROE niso niti pravilno izračunani in niti pravilno objavljeni in jih DROE po mnenju Upravnega sodišča sploh niso dolžne upoštevati. Prav tako pristojno ministrstvo ne dopušča možnosti izravnave količin med posameznimi družbami, kar povzroča veliko škodo delovanju sistema ravnanja z odpadno embalažo.

Ministrstvo za okolje in prostor se od leta 2009 ni z ničemer odzvalo na negativno mnenje Računskega sodišča, ravno tako ni ukrepalo niti na mnenje Upravnega sodišča. Zato se v Interserohu sprašujemo, kako naj sistem ravnanja z odpadno embalažo deluje, če pristojno ministrstvo ignorira organe pravne države, kot sta Računsko sodišče in Upravno sodišče Republike Slovenije. Svojo neučinkovitost in nesposobnost vzpostavitve pravnih podlag delovanja za učinkovito delovanje sistema ravnanja z odpadno embalažo pa spretno skriva s premišljenimi zaviranji kakršnih koli pobud, ki smo jih  DROE, in še posebej Interseroh, podale za ureditev in vzdržnost celotnega sistema. Ministrstvo za probleme na področju odpadne komunalne embalaže krivi DROE,  da se ne morejo medsebojno dogovoriti glede njenega prevzemanja. Na sprenevedanje ministrstva opozarja dejstvo, da smo družbe Slopak, Surovina in Interseroh januarja 2011 podpisale medsebojni sporazum, v katerem smo natančno dogovorile, v kakšnem deležu in po katerih komunalah bo posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo zagotavljala prevzemanje odpadne embalaže, saj so se težave, ki smo jim priča sedaj, zaradi nedorečenih zakonodajnih okvirov začele že pojavljati januarja.  Direktorica  direktorata za okolje je takrat takšen sporazum zavrnila kot neveljaven.

Zaradi neodzivnosti ministrstva, nepripravljenost na strokoven dialog in vztrajanju na pomanjkljivi zakonodaji lahko v Sloveniji sistem ravnanja z odpadno embalažo razpade, embalaža pa ostane  breme lokalnim skupnostim. Eni DROE že grozi stečaj in ne pobira več odpadne embalaže, ki se posledično kopiči pri komunalah. Ministrstvo za okolje in prostor namesto, da bi konstruktivno in dolgoročno pristopilo k trajni ureditvi sistema, grozi komunalam z inšpekcijskimi pregledi, pritiska na komunale k povečanju deleža ločene zbrane embalaže in navsezadnje sedaj z različnimi oblikami groženj zahteva od Interseroha, da pobere vso odpadno embalažo, ki se je nakopičila pri komunalah. Upravičeno se sprašujemo, zakaj ministrstvo namesto groženj ne zagotovi stabilnega in učinkovitega sistema prevzemanja te embalaže s strani DROE.

Pomembno se nam zdi opozoriti tudi na dejstvo, da vsi dogodki in znaki kažejo na to, da se posamezni akterji pripravljajo na prevzem, monopolizacijo in posredno privatizacijo sistema za ravnanje z odpadno embalažo. To velja še posebej za embalažo, ki jo zberejo komunalna podjetja pri gospodinjstvih, saj postajajo odpadki, še posebej odpadna embalaža iz papirja, plastike in kovin, strateški surovinski vir prihodnosti. Slovenska podjetja, ki dajejo na trg izdelke v embalaži in ki jih nato gospodinjstva ločeno zbirajo in oddajajo komunalnim podjetjem, bodo morala letno vplačati v sistem 50 mio EUR, ocena vrednosti surovin,  ki nastajajo iz embalaže  pa  je 30 mio EUR.

V Interserohu se zavedamo pomena konkurenčnosti DROE za finančno učinkovitejše ravnanje z odpadno embalažo za slovensko gospodarstvo in podpiramo delovanje večjega števila družb. Zavedamo se tudi, da je v interesu zavezancev, da deluje več družb, s katerimi se lahko pogajajo za ugodno ceno. Je pa pri tem potrebno opozoriti, da interesi tistih ki želijo sedaj prikazati,  da sistem ravnanja z odpadno embalažo ne deluje in želijo vpeljavo monopolne javne službe, delno ali celoti, niso enaki interesu podjetij oziroma zavezancev, ki dajejo na trg odpadno embalažo. Zato bi bilo zato potrebno skrbno pretehtati vse posledice (predvsem za gospodarstvo), kakšne posledice bi za njihovo konkurenčnost imelo dejstvo, da se sistem prevzemanja odpadne embalaže sedaj zruši in se v naslednji fazi monopolizira in posredno privatizira.

Interseroh  naslavlja na vas ta apel v časih, ko se v javnosti vsak dan srečujemo z izjavami in    programom in obljubami v smeri krepitve gospodarstva, višanja njegove konkurenčnosti na evropskih in ostalih trgih  ter razbremenitvam, ki bi vodile v boljši finančni položaj slovenskih gospodarskih družb. Ravnanje  z odpadno embalažo je žal pri vseh dejavnikih, ki vplivajo na konkurenčnost, prezrto.  Zato apeliramo za vzpostavitev takšnega sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki bo imel jasne pravne podlage, urejeno gospodarsko okolje in ki bo omogočalo takšno konkurenčno delovanje DROE, ki bo usmerjeno v dobro okolja, družbe in  gospodarstva.

Celotna dokumentacija v podkrepitev  odprtemu pismu je dosegljiva na spletni strani www.interseroh-slo.si

Mateja Mikec, direktorica, Interseroh, d.o.o.

Delfini v slovenskem morju

Dolgo je prevladovalo mnenje, da delfini v naše morje zaidejo le občasno. Njihova opažanja so se razlagala kot redke izjeme izgubljenih živali. Danes lahko na podlagi sistematičnih raziskav društva Morigenos potrdimo, da delfini v slovenskem morju niso le naključni obiskovalci.

Društvo Morigenos je neprofitna, nevladna organizacija ustanovljena leta 2001, ki se posveča raziskovanju in zaščiti morskih sesalcev ter ohranjanju čistega in zdravega morskega okolja. »Morigenos« pomeni »rojen v morju«. Društvo deluje na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter sodelovanja s številnimi in raznolikimi institucijami doma in v tujini. V društvu prostovoljno delujejo ljudje, ki verjamejo, da lahko vsak posameznik prispeva k boljšemu svetu in pozitivnim spremembam. Ekipo društva sestavljajo biologi, veterinarji, geografi, pedagogi, kemiki, itd. V naše delo se vključujejo ljudje iz cele Evrope, člani društva pa sodelujejo v raziskovalnih projektih in organizacijah v različnih delih sveta.

Glavni in najbolj dolgoročni projekt je proučevanje in zaščita delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus) v slovenskem morju in okoliških vodah severnega Jadrana. To je prva dolgoročna in sistematična raziskava delfinov v Sloveniji. Društvo Morigenos te živali preučuje in spremlja od leta 2002, s čemer je dokumentiralo stalno prisotnost populacije velikih pliskavk pri nas. To je edina stalna vrsta morskih sesalcev pri nas. Druge vrste slovensko morje obiščejo zgolj izjemoma. Delfini naše morje uporabljajo za igro, počitek, prehranjevanje, pa tudi za razmnoževanje in vzgojo mladičev. To območje redno uporablja več kot 70 delfinov, med njimi tudi samice z mladički. Nekateri delfini se tukaj zadržujejo občasno, nekateri redno. Kar nekaj pa je takih, ki so prisotni že več kot 8 let zapored. Seveda se ti delfini gibljejo tudi v vodah sosednih držav, saj za njih ne obstajajo državne meje.

Delfini predstavljajo pomemben člen morskega ekosistema. Zato je njihova učinkovita zaščita potrebna, če želimo zagotoviti obstoj ostalih bitji in celotnega obalnega območja. Njihova dobrobit je za zagotavljanje dobrega ekološkega stanja morja neprecenljiva.

Pomemben del zaščite delfinov predstavljajo aktivnosti za informiranje, izobraževanje in ozaveščanje javnosti. Slednje se izvaja z multimedijskimi predavanji in predstavitvami, projektom »Posvojite delfina«, mednarodnimi raziskovalnimi tabori, prireditvijo Dan delfinov, razstavami fotografij, poljudnimi članki ter spletno stranjo in drugimi družabnimi stranmi na internetu.

Več o društvu Morigenos in delfinih lahko preberete na www.morigenos.org.

Fotografije: Polona Kotnjek, Bojan Brescanski, Tilen Genov

Danes v vrtcih in osnovnih šolah potekal Tradicionalni slovenski zajtrk

Danes je po vseh vrtcih in osnovnih šolah potekal vseslovenski projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk«, katerega pobudnica je Čebelarska zveza Slovenije, projekt pa je rezultat sodelovanja državnih institucij, NVO, šol, vrtcev in donatorjev. K projektu so pristopili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter Inštitut za varovanje zdravja RS.

Otroci so tako danes zajtrkovali lokalno pridelano, slovensko hrano: kruh, maslo, med, mleko in jabolko, ki so ga darovali kmetje in kmetijska podjetja, čebelarji in živilsko-predelovalna podjetja. Podarjeno je bilo 18.000 kg kruha, 2.600 kg masla, 52.000 l mleka, 3.100 kg medu in 34.000 kg jabolk.

Za vtise o pomenu projekta Tradicionalni Slovenski zajtrk smo povprašali nekatere člane medresorske delovne skupine za izvedbo projekta ter udeležence zajtrka, ki so v izjavi za Čebelarsko zvezo Slovenije, revijo Slovenski čebelar povedali sledeče:

Boštjan NOČ, predsednik Čebelarske zveze Slovenije:

»Akcija slovenskih čebelarjev »Med za zajtrk v vseh slovenskih vrtcih« iz preteklih let je s svojim uspehom presegla naša pričakovanja, odziv šol pa nas je spodbudil, da akcijo skušamo nadgraditi v tradicionalni slovenski zajtrk, katerega cilj je, da ljudem predstavimo, zakaj je uživanje lokalno pridelane hrane tako pomembno. Izhajali smo tudi iz dejstva, da je čebela tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane«.

Gabrijela SALOBIR, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije:

»Kmetije, ki so za potrebe izvedbe projekta Tradicionalni Slovenski zajtrk dobrodušno podarile vsa živila, so prve, ki prehajajo v prakso lokalne samooskrbe s hrano. Na KGZS si prizadevamo, da bi bilo takšnih kmetij vedno več, da bi se krepila lokalna samooskrba, most med podeželjem in mestom ter kmetijami in vrtci ter šolami. Evropska zveza je namreč že leta 2001 podala smernice o krepitvi lokalne samooskrbe, saj le ta dolgoročno pomeni boljšo finančno situacijo za kmetije, hkrati pa krepi zdravje prebivalcev na dolgi rok. Namreč živila iz kratkih verig, so manj tvegana, so bolj sveža in potrošnik natančno ve, kaj uživa.«

Tatjana ZAGORC, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS:

»Današnji Tradicionalni Slovenski zajtrk je aktivnost celotne agro-živilske verige, tokrat vključno z našimi čebelarji. Projekt je nov temelj sodelovanja kmetijstva, čebelarstva in živilske industrije in pripomore k še večji zavesti o tem kaj jemo in od kod prihaja naša hrana. Le mi sami lahko pripomoremo k izboljšanju javnih naročil. Ko nabavljamo živila in kmetijske pridelke za otroke, bolnice, domove za ostarele ipd. je ključno, da se zavedamo tega, kako pomembno je to, da hrana prihaja od blizu.«

Vida FAJDIGA TURK, Institut za varovanje zdravja:

»Pomembno je, da bi Tradicionalni Slovenski zajtrk potekal kontinuirano vsako leto, da bi se dolgoročno povečalo število aktivnih uživalcev zajtrka. Naše raziskave bi lahko posledično pokazale učinek v večjem uživanja zajtrka, boljšem zdravju otrok in večji zbranosti pri šolskem pouku.«

Prof. dr. Rajko KENDA, strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani:

»Z velikim veseljem sem se udeležil Slovenskega tradicionalnega zajtrka v vrtcu Sostro. En sam zajtrk sam po sebi sicer ne more pomembno vplivati na trenutno zdravje. Pomen te akcije je bolj v njenem sporočilu, prvo: da premalo otrok zajtrkuje zjutraj in bi to moralo početi, drugo: da bi morali zajtrkovati zdravo hrano ter tretje: da moramo postati sposobni pridelovati lastno hrano za lastne potrebe in se ne zanašati na kontejnerje, ki prihajajo iz oddaljenih koncev sveta. Ta akcija je po svojem simbolnem pomenu izjemno pomembna.«

Skupnost naravnih parkov Slovenije

Na pragu leta 2012, ki so ga združeni narodi razglasili za leto sodelovanja,so k povezovanju že pristopili direktorji slovenskih naravnih parkov.

V četrtek, 20. oktobra so v prostorih najmlajšega parka v Sloveniji, v Krajinskem parku Ljubljansko barje, direktorji Triglavskega narodnega parka, Parka Škocjanske jame, Kozjanskega parka, Notranjskega regijskega parka, Krajinskega parka Logarska dolina, Krajinskega parka Strunjan, Krajinskega parka Sečoveljske soline, Krajinskega parka Goričko,Krajinskega parka Ljubljansko barje, Krajinskega parka Kolpa in Naravnega rezervata Škocjanski zatok podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju. Tesnejše sodelovanje in medsebojna pomoč med parki naj bi prispevala k večji prepoznavnosti in učinkovitosti upravljanja vseh zavarovanih območij v Sloveniji , k poenotenju metod dela in racionalizaciji upravljanja. Nedvomno potrebna in praktična gesta bo služila izmenjavi izkušenj in dobrih praks, pripravi skupnih projektov, skupni promociji in usklajenem delovanju v mednarodnih organizacijah.

Direktorji in ostali zaposleni v slovenskih parkih, ki so se tokrat na Ljubljanskem barju zbrali na svojem prvem uradnem srečanju so ob tem poudarili tudi priložnost za oblikovanje skupnih stališč do aktualnih in pomembnejših vprašanj ohranjanja narave, s čemer se nadejajo tudi večje prepoznavnosti in moči pri uveljavljanju strokovnih stališč. Zavarovana območja narave pokrivajo okoli 13 odstotkov slovenskega ozemlja, trenutno pa ima le 11 zavarovanih območij svojega upravljavca, v katerih je zaposlenih skupaj okoli 160 oseb. Še vedno pa je veliko naravnih parkov, ustanovljenih na občinskem nivoju, brez upravljavca in tudi brez resnih možnosti, da bi se na zavarovanem območju uveljavila načela ohranjanja narave in trajnostnega razvoja. V Skupnosti naravnih parkov si želijo krepiti in izboljšati ter v sodelovanju z osveščeno javnostjo in prebivalci v zavarovanih območjih, povečati spoštovanje do narave. Javni zavodi in koncesionarji, ki jim je bila zaupana naloga izvajanja javnega interesa ohranjanja narave in kulturne krajine ter biotske raznovrstnosti, s podpisom dogovora stopajo trdneje po poti, ki v gospodarski krizi in pohlepnosti kapitala tudi naravi ne prizanaša. Tesnejše sodelovanje med zaposlenimi v upravah parkov samo dodatno utrjuje poslanstvo, h kateremu prisega večina zaposlenih v parkih, ki jim delo v njih ne predstavlja le službe, temveč tudi življenjsko poslanstvo.

Za “konflikte” med ljudmi in medvedi je kriva država

Še ne dolgo nazaj so lovci na podlagi dovoljenja za izredni odstrel umorili medveda, ki je pred nekaj dnevi poškodoval nekega gobarja, ko je ta sredi gozda stopil na medveda, ki je takrat počival.

Za odstrel so se na Agenciji za okolje odločili na podlagi dejstva, da se je medved po napadu še dvakrat pojavil v bližini naselja. Razlog odstrela je torej samo pojavljanje ob naselju in ne napad na človeka. To pa je v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali, ki sicer dovoljuje usmrtitev živali, če je žival nevarna za okolico in če tega ni mogoče drugače preprečiti. Medved, ki se dvakrat pojavi pri naselju samo zaradi tega še ni nevaren, pa tudi če bi bil, bi bilo mogoče to nevarnost preprečiti s tem, da se ga odlovi in preseli na drugo področje. Zato je odstrel nezakonit.

Država rešuje “problem” medvedov v glavnem z odstrelom. To pa je napačno, kajti če bi se lahko z odstrelom rešil ta problem, bi bil že zdavnaj rešen, saj se vsako leto ubije na desetine medvedov, včasih tudi po 100 ali več. Medvedi pa se še vedno pojavljajo ob naseljih, čeprav jih na veliko pobijajo in odstranjujejo od tam. Da problema ni mogoče rešiti z odstrelom, ve tudi država, saj je npr. znano, da se zaradi lova poveča število medvedov. V neki ameriški raziskavi je bilo namreč neizpodbitno dokazano, da se je v populaciji črnih medvedov, kjer se je lovilo, rodilo več mladičev, pa tudi preživelo jih je več, kot pa v populaciji, kjer lova ni bilo. Jasno je, da se vrsta na ta način brani pred izumrtjem, ki ji zaradi lova grozi. Iz tega je mogoče zaključiti, da bi bilo pri nas manj medvedov, če ne bi bilo odstrela ali bi bil ta manjši, kot pa jih je sedaj, ko je množičen odstrel. Da lov povečuje število živali, pa izhaja tudi še iz kakšne druge raziskave ne samo te.

Že pred kakšnim desetletjem je vlada sprejela strategijo upravljanja z rjavim medvedom. Ta določa ukrepe sožitja človeka z rjavim medvedom in med njimi so mnogi nenasilni, s katerimi bi se lahko doseglo to, kar se hoče sedaj doseči z odstrelom medvedov. Ti ukrepi so npr.: odlov medvedov in preselitev na drugo področje; informiranje ljudi o biologiji in ekologiji medveda, pravilno krmljenje, ki ne povzroča odvisnosti in navezanosti medveda na človeka in medveda odvrača od naselij; odpraviti vse možne dejavnike, ki medvede privabljajo k naseljem …

Kako zelo pomembni in učinkoviti so omenjeni ukrepi, je razvidno tudi neke študije iz ZDA in Kanade, v kateri so želeli ugotoviti dejavnike, ki zmanjšujejo konfliktne situacije človeka z črnim medvedom. Prva hipoteza je bil lov. V nekaterih zveznih državah so zato povečali odstrel medvedov. Druga hipoteza je bil program izobraževanja prebivalcev o pravilnem ravnanju z medvedi, sobivanju z njim, kje se ne sme odlagati odpadkov od hrane… Ta program je potekal v najbolj znanih nacionalnih parkih. Kakšni so bili rezultati večletne raziskave? V zveznih državah, kjer so povečali odstrel medvedov, se je število konfliktov med medvedi in človekom povečalo. Mnogi so pričakovali, da bo zaradi manjšega števila medvedov tudi manj konfliktov, vendar se je zgodilo ravno obratno. V nacionalnih parkih, kjer so uvedli program izobraževanja ljudi o sobivanju z medvedi, se je število konfliktov med medvedi in človekom drastično zmanjšalo. V enem izmed parkov niso zabeležili niti enega konflikta med medvedom in človekom.

Ob omenjenih raziskavah je jasno, da odstrel medvedov ne vodi k zmanjšanju konfliktov, temveč prav nasprotno. Zato bi bilo potrebno čim prej pristopiti k reševanju problemov s pomočjo nenasilnih ukrepov iz omenjene strategije.

Za “konflikte” med ljudmi in medvedi torej ni kriv medved, temveč država. Zaradi napačne politike pa niso žrtve samo medvedi, temveč tudi lokalni prebivalci. Ali jih država žrtvuje namerno? Ker ima od tega koristi? Trofeja medveda lahko stane tudi preko 10.000 evrov.

Vir: Društvo za osvoboditev živali

Slovensko-norveški simpozij trajnostnih tehnologij

Včeraj se je s simpozijem zaključilo dvodnevno srečanje norveških in slovenskih strokovnjakov, ki ga je organiziralo podjetje Aerogel CARD. Namen simpozija »Trajnostne tehnologije URBINA« sta bila izmenjava znanja in začetek sodelovanja med Norveško in Slovenijo na področju trajnostnih tehnologij in energetsko učinkovitih rešitev v urbanem okolju. V razpravi so sodelovali skandinavski strokovnjaki za učinkovito izrabo energije in slovenski gospodarstveniki na področju energetsko učinkovite gradnje, predavatelji s fakultet Univerze v Ljubljani ter predstavniki vladnih služb.

Uvodno je veleposlanica Kraljevine Norveške Guru Katharina Helwig Vikør pozdravila udeležence simpozija in na kratko predstavila dosedanje sodelovanje med Norveško in Slovenijo. Izpostavila je nekaj referenčnih projektov, ki so plod tega sodelovanja. Letos je organizacija Združenih narodov razglasila za leto gozdov, zato je izhodišče simpozija bila učinkovita raba gozdov oziroma lesa za energijsko učinkovito gradnjo. Norveška ima tradicijo gradnje lesenih hiš, nekatere izmed njih so stare več kot sto let. Tudi Slovenija ima zaradi svoje pokritosti, tretje v Evropi, velike priložnosti za gradnjo energijsko učinkovitih lesenih hiš. Zato so izkušnje in znanja, ki jih ima Norveška več kot dobrodošle za Slovenijo, ki še vedno zelo omejena na tradicionalno gradnjo hiš z uporabo železa in betona. Poleg izkušenj in znanja je Sloveniji na voljo tudi 3,7 milijona evrov za trajnostne projekte, ki jih Norveška namenja po t.i. norveškem finančnem mehanizmu na področju podnebnih sprememb in obnovljive energije, zaščite kulturne dediščine in socialnega napredka.

Assmund Bunkholt z norveškega inštituta za tehnologijo lesa Trefokus je predstavil zanimiv projekt Brøset – vas z ničelnim izpustom, kjer so si zadali cilj, da s povprečne letne vrednosti izpusta CO2 na Norveškem, to je 12 ton na prebivalca, zmanjšajo na 3 tone. Projekt je trenutno v fazi načrtovanja in predstavlja velik izziv. Bunkholt je izpostavil, da je za doseganje takih izzivov nujno sodelovanje med ključnimi akterji na področju inovacij, raziskav in razvoja, politike, kompetenc in promocije. Energijski certifikat, ki ga morajo imeti vse komercialne stavbe je podrobneje predstavil mag.Bjorn Qvist. Podaril je, da je večina obstoječih stavb v energijskem razredu E in F. Novejše stavbe, zgrajene po letu 2007, so v energijskem razredu C in D, medtem ko v razred A in B sodijo energijsko varčne in pasivne stavbe oziroma najnovejše samozadostne stavbe, ki proizvedejo celo energijske presežke.  Po njegovem mnenju, kar so se strinjali tudi ostali udeleženci simpozija, je treba povečati zavedanje, koliko ljudje porabimo energije za gradnjo in vzdrževanje hiše. Že zamenjava osvetljevanja v hiši z varčnimi žarnicami ali LED svetili lahko bistveno prispeva k zmanjšanju računa za električno energijo.

Profesor Lars R. Bylund s Šole za arhitekturo v Bergnu je predstavil koncept Urbine®, ki uravnoteženo povezuje ekonomske, ekološke in trajnostne rešitve, podprte z informacijsko tehnologijo. Koncept temelji na trajnostnem urbanem razvoju, kar pomeni urbano strukturo, ki se odziva na lokalne potrebe, ekološki in interdisciplinarni pristop k načrtovanju arhitekture, doseganje ekonomskega, socialnega in kulturnega ravnovesja, preplet dela, bivanja, sprostitve in kulture, dopolnjevanje fizičnega in virtualnega okolja, primarno vlogo javnega transporta ter nove digitalne tehnologije in avtomatizacijo sistemov. Prednosti koncepta so nizka poraba energije, smotrna uporaba okolju prijaznih gradbenih materialov, nizke emisije, nizki stroški itd.

Nato so norveški strokovnjaki prisluhnili še slovenskim izkušnjam in stališčem na področju trajnostnega razvoja. Jernej Stritih iz  vladne pisarne za podnebne spremembe je predstavil stališča vladne službe za koordiniranje aktivnosti pri zmanjševanju toplogrednih učinkov na ozemlju Republike Slovenije. Udeleženci simpozija so se seznanili s stališči Slovenije glede učinkov gradnje pri zniževanju ogljičnega odtisa gradbeniške stroke.  Dr. Črt Tavzes je spregovoril o stanju v slovenski lesno predelovalni industriji, mag.Miloš Ebner, ki je zastopal Trimovo stališče glede inovativnih tehnologij in novih materialov pri trajnostni gradnji, je predstavil prizadevanja družbe Trimo za stabilno proizvodnjo gradnikov, primernih za doseganje pogojev trajnostne gradnje.

Bojan Lukšič iz EKO hiše Riko d.o.o je prisotne seznanil z leseno gradnjo hiš in ukrepi za trajnostni razvoj v tujem okolju, pri čemer je izpostavil premajhno zanimanje za tako gradnjo v Sloveniji. O energetsko učinkovitih konstrukcijah so spregovorili dr. Roman Kunič ter mag.Marko Studen in mag.Miha Dobrin, ki sta predstavila dva projekta v fazi priprave, zasnovana na okolju prijazen način z doseganjem ustreznih bivalnih pogojev – novo Mestno upravno središče (»Cukrarna«) in poslovni objekt ELES. Simpozij je zaključil prof. Aleš Krainer, ki je podal nekaj besed o trajnostnih zgradbah in standardih na tem področju. Ob tem je poudaril, da nepregledni predpisi in neodgovornost negativno vplivajo na trajnostne gradnje in dodal, da gradnja zadnjih nekaj let ne dosega ciljev, saj zgradbe ne izpolnjujejo svoje estetke, socialne, ekonomske in razvojne vloge. Obe strani sta ob koncu podprli še nadaljnje načrtovanje in izvedbo pred nekaj leti zasnovane energijsko neodvisne zgradbe v Ljubljani, kot svoj prvi skupni projekt.

Stanje vode v Sloveniji

Danes je svetovni dan voda. Kakšna pa je ocena stanja voda v Sloveniji po določilih okvirne direktive o vodah.

Kemijsko stanje površinskih voda

Obremenjenost slovenskih voda z nevarnimi oziroma prednostnimi snovmi je majhna, saj je kar 147 vodnih teles površinskih voda (94 %) v dobrem kemijskem stanju. Slabo kemijsko stanje je zaradi preseganja vsebnosti živega srebra na vodnem telesu Sava Vrhovo–Boštanj, vodno telo Krka Soteska–Otočec in vsa vodna telesa na morju pa so v slabem kemijskem stanju zaradi presežene vsebnosti tributilkositrovih spojin (TBT). Vir onesnaženja v morju je verjetno rezultat uporabe TBT v premazih za zaščito proti obraščanju ladij v preteklih letih in mednarodnega pomorskega prometa, čeprav je raba TBT za ladijske premaze v Evropski uniji od leta
2003 prepovedana.

Ekološko stanje površinskih voda

Ciljev direktive o vodah ne dosega kar 59 ocenjevanih vodnih teles (38 %), od tega sta dve vodni telesi (1 %) razvrščeni v zelo slabo stanje, sedem (5 %) v slabo in 50 (32 %) v zmerno ekološko stanje oziroma zmeren ekološki potencial. V slabo ali zelo slabo ekološko stanje spadajo Kamniška Bistrica v spodnjem toku, Meža od Črne do Dravograda, Pivka Prestranek–Postojnska jama, Sotla Dobovec–Podčetrtek, Rinža, Kobiljanski potok, Koren in Cerkniščica.

Kemijsko stanje podzemne vode

Podzemne vode so najbolj obremenjene v severovzhodnem delu Slovenije in okolici Celja. Največje breme predstavlja onesnaženje z nitrati in pesticidi. Slabo kemijsko stanje je z visoko ravnjo zaupanja določeno za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino ter z nizko za Vzhodne Slovenske gorice. Za preostala vodna telesa je določeno dobro kemijsko stanje z visoko ali srednjo ravnjo zaupanja. Vsebnost nitratov se bistveno ne zmanjšuje, rezultati ne kažejo pozitivnih učinkov, ki bi bili posledica zniževanja vnosa dušika v tla oziroma vodonosnik. Upada pa vsebnost atrazina, kar kaže na pozitiven učinek prepovedi rabe atrazina.

Količinsko stanje podzemne vode

V letu 2008 je bilo v pripovršinskih vodonosnikih 21 teles podzemnih voda 1.147∙106 m3 razpoložljivih količin vode, kar pomeni 565 m3 podzemne vode na prebivalca. Odvzete količine 187∙106 m3 vode so predstavljale 16 % skupnih razpoložljivih količin podzemne vode v državi. Vodnobilančni preskus je za leto 2008 ob razmeroma nizkem skupnem deležu odvzete vode izpostavil tudi nekaj lokalnih negativnih trendov gladin podzemnih voda in razmeroma velike deleže podeljenih vodnih pravic v štirih vodnih telesih, vendar je za vse pripovršinske vodonosnike teles podzemnih voda v Sloveniji po vodnobilančnem preskusu za leto 2008 ob upoštevanju obdelovalnega obdobja 1990–2008 in napovedovalnega obdobja 2009–2015 ocenjeno dobro količinsko stanje.

Območja s posebnimi zahtevami varovanja

V Sloveniji je glavni vir pitne vode podzemna voda, iz površinskih virov se preskrbuje le približno 3 % prebivalstva. Od vodnjakov in zajetih izvirov, vključenih v monitoring kemijskega
stanja podzemne vode v letu 2008, jih 12,6 % ni izpolnjevalo standardov kakovosti za dobro kemijsko stanje. Površinski viri pitne vode glede fizikalno-kemijskih parametrov dosegajo kakovost po direktivi o pitni vodi. Kakovost kopalnih voda je večinoma skladna z zahtevami, velik del kopalnih voda na morju izpolnjuje tudi priporočene vrednosti. Pogostejše neskladnosti so ugotovljene na celinskih vodah, kjer je največ težav na kopalnih območjih Krke. Na vseh salmonidnih in ciprinidnih odsekih voda ustreza mejnim vrednostim, na salmonidnem odseku Soče od izvira do izliva Tolminke ter na ciprinidnem odseku Nadiže pa kakovost v obdobju 2006 do 2008 ustreza tudi priporočenim vrednostim. Vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev ustrezajo predpisanim merilom.

Vir: ARSO

Inovativna čista tehnologija Solbiopolysy

»Solbiopolysy« je projekt, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru 6. okvirnega programa. Pri projektu sodeluje 6 evropskih partnerjev iz štirih evropskih držav. Od Slovenskih partnerjev v projektu sodelujejo Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Univerza v Novi Gorici in ZRS Bistra Ptuj. V okviru projekta razvijamo inovativno tehnologijo kombinirane uporabe deponijskega plina in sončne energije za proizvodnjo elektrike, ki jo bomo preizkusili na pilotni napravi.

Ob pravilni uravnoteženosti izrabe obnovljivih virov in uvajanju novih čistejših tehnologij, bi lahko postopoma nadomestili uporabo fosilnih goriv z obnovljivimi viri, ki so praktično neizčrpni in lahko bistveno pripomorejo k znižanju emisij toplogrednih plinov. Zato se z namenom varovanja okolja po vsem svetu spodbuja in vodi v raziskave novih, obnovljivih virov energije. Evropska unija, načrtuje povišanje deleža pridobljene energije iz obnovljivih virov energije za četrtino ter znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Trenutno pa v Evropi najmanj polovica porabljene energije izhaja iz uvoženih fosilnih goriv, ki so odgovorna za večino izpustov toplogrednih plinov. Trend pridobivanja energije iz obnovljenih virov se sicer iz leta v leto povečuje, vendar je ta še vedno prepočasen glede na cilje EU politike.

»Solbiopolysy«

Mednarodni projekt Solbiopolysy (Biofuel Polygeneration System integrating MSW Landfill and Solar Energy) vključuje dve prioritetni področji EU politike, podnebne spremembe in obnovljive vire energije. Vpeljava inovativne tehnologije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov sta glavna cilja projekta, ki na inovativen način povezuje že uveljavljene načine izrabe obnovljivih virov energije. Gre za ekološko čisto energijo, ki na globalni ravni znižuje emisije toplogrednih plinov.
Inovativna tehnologija Solbiopolysy bo preizkušena na pilotni napravi, postavljeni na neaktivnem komunalnem odlagališču Brstje pri Ptuju, ki je v postopku sanacije. Sistem sončnih kolektorjev bo omogočal zajem sončne svetlobe, ki v tehnološkem procesu segreje vodo do pregrete vodne pare, ta pa pretvarja metan, kot glavno sestavino deponijskega plina, v sintezni plin. Mešanico sinteznega plina nato v motorju z notranjim izgorevanjem pretvorimo v električno energijo in toploto. Pilotna naprava je s stališča varstva okolja ocenjena izključno pozitivno, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in ne povzroča dodatnega onesnaževanja. Omenjeni sistem je možno nadgraditi v sistem za izkoriščanje toplotne energije za namene ogrevanja ali hlajenja različnih objektov.

V prihodnosti lahko pričakujemo širšo globalno uporabo tehnologije Solbiopolysy, ki poleg čistejšega okolja lahko doprinese tudi ekonomsko korist za lokalne skupnosti in podjetja (industrijo), ki se bodo posluževala tovrstne toplotne ali električne energije ali se ukvarjala z njeno proizvodnjo.

Za projekt »Solbiopolysy« pripravila M. Petrič in M. Franko.

Naprej »