Ali je prenizek holesterol nevaren?

Raziskovalci si vprašanje, ali je prenizek holesterol nevaren zastavljajo vse pogosteje in zdi se, da bi bil odgovor lahko pritrdilen.

Zelo nizka raven holesterola, na primer pod 4,16 mmola, je lahko nevarna. V eni od raziskav, v kateri je sodelovalo 350.000 zdravih moških srednjih let, so ugotovili, da je bila raven holesterola pri 6 % preiskovanih moških zelo nizka, bolezni srca pa med njimi tako rekoč ni bilo.

Imeli pa so ljudje z nizkim holesterolom drugačne težave: dvakrat bolj so bili izpostavljeni kapi zaradi krvavitve, smrti zaradi kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni in samomora, trikrat večja je bila nevarnost, da zbolijo za rakom na jetrih. Raziskave povezujejo nizek holesterol tudi z rakom debelega črevesa in poškodbami jeter.

Vse več je dokazov tudi o tem, da nizek holesterol povzroča depresijo, vsaj pri starejših moških. Ena od raziskav, je tudi pokazala, da je bilo približno 16 % moških, starih 70 let ali več, ki so imeli zelo nizko raven holesterola, rahlo ali hudo depresivnih, po čimer sklepajo, da nizek holesterol znižuje koncentracije serotonina v možganih, to pa vpliva na razvoj depresije in lahko tudi agresivnosti.

Čaj za slabokrvnost

Raziskave so pokazale, da med najpogostejše vzroke utrujenosti spada slabokrvnost. Slabokrvnost je stanje, ko ima kri zmanjšano sposobnost prenosa kisika do celic. Rastline, iz katerih čaj pomaga premagati slabokrvnost so:

• kopriva
• navadna plahtica
• lakota
• gladišnik

Priprava čaja

V enakih delih zmešamo vse rastline. Odmerjamo 1-2 žlici na 1/4 litra vode, poparimo in počakamo. Poleg tega čaja obvezno še uživamo čaj iz KOLMEŽA, ki ga namakamo čez noč v hladni vodi, zjutraj ga segrejemo in precedimo. Pijemo le 6 požirkov na dan, enega pred obrokom, drugega po obroku. Torej skupaj 6 požirkov in nič več!
Poleg omenjenih čajev pa uživamo še 3 x dnevno Švedsko grenčico, ki jo razredčimo v čaju.

Ingver – Mogočna začimba in čudežno zdravilo

Kako je lahko začimba, ki jo po vsem svetu obožujejo zaradi živahnega okusa, tako prepričljivo prevetrila medicino, kot jo poznamo danes?

Ingver, v botaniki poznan tudi kot zingiber officinale, je eno od desetih najbolj priljubljenih zelišč na svetu. Že več kot tisoč let služi kot osrednja sestavina v vzhodnjaških zdravilih, vendar večina ljudi ne pozna njegovih čudežnih in dragocenih lastnosti. Paula Schulicka je navdušila 5000-letna zgodovina ingverja in pričel je zanimivo raziskavo, ki je povezala prepričanja starodavnih zeliščarjev ter obsežna spoznanja mednarodnih medicinskih raziskovanj.

Ingver ima naslednje zdravilne lastnosti:

• zaščiti srce in ožilje
• je zdravilo proti razjedam
• blažilec artritisa
• dnevni energetski tonik
• pomaga pri prebavi
• deluje kot naravna terapija za prehlade in glavobole
• lajša menstrualnih težav & slabosti

Spoznajte, zakaj bi tudi vi morali uporabljati to univerzalno zdravilo, ki lahko privarčuje ogromno denarja in reši nešteto življenj.  Paul Schulick je svetovno priznani zeliščar in zdravstveni vzgojitelj. Poleg svetovne uspešnice Ingver: Mogočna začimba in čudežno zdravilo je v sodelovanju s Thomasom Newmarkom napisal tudi knjigo Več kot aspirin: odgovor narave na artritis, raka in Alzheimerjevo bolezen (Beyond Aspirin: Nature’s Answer to Arthritis, Cancer and Alzheimer’s Disease).
O zdravilnem vplivu zelišč predava po vseh Združenih državah Amerike. Trenutno živi v ameriški zvezni državi Vermont.

Prvo dokumentirano poročilo o izjemnem potencialu ingverja kot poglavitnega zdravila za srce je nepričakovano prišlo s strani skupine raziskovalcev z ameriške ustanove Cornell Medical School in je bilo objavljeno leta 1980 v publikaciji New England Journal of Medicine. Do odkritja so se dokopali, ko je eden od raziskovalcev opazil, da se njegova kri ni odzivala na običajne agregacijske dejavnike. Po procesu eliminacije je sumil, da je za to odgovorna marmelada s petnajstodstotnim ingverjem. Zatem ko je svojo plazmo, ki je bogata s trombociti, izzval z ingverjevim izvlečkom, je odkril, da je ta povsem zaviral potencialno smrtno nevaren proces agregacije trombocitov.

Zakaj je bil ingver več tisoč let vključen v večino tradicionalnih zdravil? Razlaga, ki jo ponujajo tradicionalni zdravilci, se glasi, da ingver deluje kot nosilec in izboljšuje vrednost preostalih zelišč v dani kombinaciji. Ni presenetljivo, da moderne raziskave ponujajo utemeljitev za to empirično zeliščno spoznanje.

Poseganje v samo bistvo raka

Velja predpostavka, da je okoliška izpostavljenost strupom odgovorna za celo 80 odstotkov vseh primerov raka. Ko so opravili preizkus z dvema sprejetima standardoma toksičnosti, je ingver izrazito zmanjšal njun življenjsko ogrožujoč potencial. Ingver ima prav tako vsaj dve drugi lastnosti, ki bi lahko pozitivno vplivali na potek pacientovega raka: 1) stimulacija imunosti in 2) zaviranje trombocitne agregacije (preprečevanje metastaze).

Odmerki

Napotki glede odmerkov za splošno prebivalstvo, ki želi črpati blažilne in preventivne koristi iz ingverja. Do neke mere bo to, kar posameznik pričakuje, da bo pridobil od ingverja, določilo, koliko in kdaj se ingver uživa. Da bi na primer pospešili prebavo obroka ali zboljšali delovanje dodatka k prehrani, preprosto zaužijte ingver ob začetku obroka ali deset do petnajst minut pred in po jedi. Za koristne učinke za cirkulacijski sistem, še posebno za učinkovanje zoper agregacijo trombocitov, raziskave prikazujejo, da bo za maksimalni rezultat morda potrebnih vse do sedem dni in/ali pretiranih doz dveh gramov korenike v prahu. Za preprečevanje slabosti oziroma bruhanja bi morali pričeti z odmerkom minimalno 1000 miligramov vsaj tri ure pred težavnim dogodkom. Za splošne tonične koristi je eden izmed boljših načinov, kako pričeti dan, prav s kozarcem ingverjeva čaja oziroma doma pripravljenim ingverjevim pivom.

»Po mojem mnenju knjiga Ingver: Mogočna začimba in čudežno zdravilo ni samo dobro raziskana, temveč tudi zelo zanimiva in uporabna. Čestitke Paulu Schulicku za dobro opravljeno delo, na katerega smo že vsi težko čakali.«
- James Duke, ekonomski botanik
»Hvala ti, Paul, za predstavitev takšne zakladnice prepričljivih informacij o zelišču, ki je tako pomembno kot ingver. Sedaj bo veliko število ljudi doseglo blaginjo in črpalo koristi iz tega izjemnega zelišča.«
- John Robbins, avtor knjige Dieta za novo Ameriko (Diet for a new America)
»Med platnicami te knjige se nahaja čudovito eklektična mešanica znanosti, kliničnih raziskav in folklore o ingverju. To ni le knjiga o enem samem zelišču, saj avtor predstavi ingver kot potencialnega pobudnika za pozitivno spremembo, ki bo rešila na milijone življenj. Izvrstno branje in briljantna izpoved o učinkovitosti rastlin.«
- Rosemary Gladstar, avtorica Zeliščno zdravljenje za ženske (Herbal Healing for Women

Knjiga Ingver – Mogočna začimba in čudežno zdravilo je izšla pri založbi Cangura.com, za več informacij o knjigi in naročila pa lahko tudi pokličete na 040-460-652 ali 01-36-55-208.

Ingver – začimba in zdravilna rastlina

Ingver je avtohtona rastlina Indije in Kitajske, ime pa je prevzel iz sanskrtske besede, ki v prevodu pomeni ‘s telesom kot rogovi’. Ingver je že dolga leta pomemben v kitajski medicini, o njem pa je pisal že Konfucij. Ingver ni nova rastlina, ampak je ena izmed najstarejših začimb, ki jih je človek spoznal in pričel uporabljati. Ste vedeli, da je zelo poznan kitajski filozof Konfucij naravnost oboževal ingver, saj je morala biti vsaka njegova jed pripravljena prav s tem.

Če se še malce ozremo v zgodovino in rabo ingverja, potem je zanimivo tudi dejstvo, da so ga v starem Rimu uporabljali tudi v lepotnih salonih. Skozi vsa leta je ingver postal najbolj priljubljen v Angliji in na Skandinavskem polotoku, medtem, ko se je na jedilnike v ostale dele Evrope prikradel dokaj pozno. Pri nas se je raba tega malce povečala, vendar še vedno ni toliko razširjena, kot v omenjenih evropskih državah. Marsikdo ne pozna številne zdravilne učinke te rastline,  marsikdo pravzaprav za ingver še slišal ni.

V zadnjih letih se je ingver še posebej uveljavil v alternativni medicini, saj med zagovorniki tovrstne oblike medicine že kar nekaj časa vzbuja veliko zanimanje. Ravno zaradi vedno večje uporabe te čudodelne rastline širom sveta, so pričele potekati številne raziskave o njej. V Indiji in na Kitajskem ogromno naravnih zdravilnih proizvodov, vsebuje prav ingver. V nijhovi prehrani je tako pogost, da ga uvrščajo kar med zelenjavo. Na Kitajskem velja ingver za zdravilo stotih bolezni, uporabljajo pa ga na nešteto načinov. V Indiji, kjer je ingver že kar nekaj časa uveljavljen, prebivalci natančno ločijo med značilnostmi suhega in svežega ingverja pri zdravljenju in v kuhinji. Z raznimi preparati pa iz ingverja dosegajo številne medicinske učinke.

Že od nekdaj znanstveniki ingver prištevajo med enega najmočnejših rastlinskih antioksidantov. Številne zdravstvene raziskave so tudi dokazale, da pomaga pri zgagi, slabi prebavi in bruhanju, ter preprečuje slabost med potovanjem. Med drugim spodbuja tudi krvni obtok, pomaga pri vnetem grlu, sprošča periferno ožilje, krepi izločanje sline, pomaga pri vnetem grlu, ugodno deluje na jetra, zmanjšuje holesterol in ima antiseptične lastnosti.

Ingver je korenika in se uporablja v večih različicah:

• kot surova korenina ingver nudi najbolj svež okus. Te naberejo ko je zunanji ovoj še zelene barve.
• posušene korenine ingverja prodajajo v črni ali beli različici. Pri beli je koža ingverja že olupljena, zato je značilne belkastebarve.
• ingver v prahu je za nas verjetno še najbolj znana različica. Le-tega dobijo s tem, ko zmlejejo posušene korenine.
• konzerviran ingver pa je narajen iz mladih svežih korenin, ki jih olupijo in narežejo. Nato pa jih skuhajo v gostem sladkornem sirupu. Sirup in ingver nato skupaj vložijo v kozarce. Takšna različica je izredno pekoča in začinjena, saj dozeže na lestivi pekočih okusov sedmo mesto.

Medicinska uporaba ingverja

Ingverju se je dolgo časa pripisovalo lastnosti afrodizijaka. Omenjen je tudi v knjigi Kama Sutra, saj bi naj s pomočjo ingverja moški dobili sposobnosti naklonjenosti žensk. Ingver je prav tako znan kot diaforezik, kar pomeni da povzroča znojenje. To lastnost so izkoriščali v času Henrika VIII za zdravljenje kuge.

Ingver prav tako poveča izloščanje sline in prebavnih tekočin, kar bi naj pomagalo pri bolečinah ki jih povzročijo vetrovi, diareja ter trebušni krči. Korenina ingverja se uporablja tudi kot zdravilo proti slabosti, ki jo povzroča premikanje (morska slabost). Čudežna začimba je priporočljiva tudi za blaženje bolečin in vnetja, ki ga povzroča artritis, revmatizem in mišični krči.

Ingver veliko ljudi uporablja tudi za razstrupljanje, saj pospešuje kroženje krvi in tako odstrani strupe v krvi, hkrati pa očisti tudi mehur in ledvice ter neguje kožo.

Ingverjeva korenina bi naj bila tudi neke vrste tretma za astmo, bronhitis in ostale probleme z dihali, saj pomaga odvajati tekočino iz pljuč.

Zdravilni učinki ingverja

• Deluje proti diareji in preventivno tudi proti nalezljivim boleznim, saj velja kot odličen antiseptik (uničuje mikroorganizme).
• Zmanjša ali celo preprečuje simptome slabosti pri različnih potovanjih. Sicer se nanaša predvsem na slabost, uspešno pa deluje tudi na hladno potenje, glavobol, pretirano slinjenje in vrtoglavico. Dobra lastnost vsega pa je, da ingver pri vsem tem nima nezaželenih, stranskih učinkov, kot je zaspanost, ki se pojavi ob uživanju farmacevtskih kemijskih proizvodov za odpravljanje tovrstnih težav.
• Nekateri ingver uživajo za povečevanje apetita.
• Lajša prebavo, saj spodbuja izločanje želodčnega soka in peristaltiko. Deluje tudi proti napenjanju, saj snov, ki jo vsebuje, pospešuje izločanje plinov. Med drugim pa tudi pomirja želodčne in črevesne krče.
• Ingver deluje tudi kot tonik in stimulans. Pri njegovem rednem uživanju zmanjšuje kronično utrujenost, izboljša spomin. Zaradi njegovega stimulativnega delovanja ga ni priporočljivo jemati zvečer pred spanjem, saj utegne povzročiti nespečnost.
• V kolikor želite preživeti strastno noč z vam ljubo osebo, vam prav tako priporočamo zaužitje ingverja, saj deluje kot blagi afrodizijak.
• Deluje tudi kot antikoagulant, kar pomeni, da preprečuje zgoščevanje krvi in posledično pojavljanje trombonov.
• Deluje tudi protivnetno, kar ugodno vpliva na številne bolezni, med drugim tudi na revmatični artritis, saj zmanjšuje otekline, bolečine in jutranjo zaskočenost, ter povečuje gibljivost zglobov.
• Med ostalim je ingver tudi uspešen antioksidant, kar pomeni, da preprečuje škodljivo delovanje prostih radikalov, deluje pa tudi proti arteriosklerozi in raku.
• Ingver dodajajo v ustne vode, saj z njim odpravijo slab zadah iz ust. Vsebuje tudi ostro snov gingerol in šoagol, kateri sta pikantni in dajeta občutek toplote na jeziku.
• Pozitivno deluje na zmanjševanje holesterola in delovanje jeter. Prav tako pomaga pri migrenah in ostalih vrstah glavobolov, znižuje pa tudi povišano telesno temperaturo.
• Če vas muči zobobol, priporočamo žvečenje ingverja.

Ingver lahko uživamo vsak dan. Vendar pa tako kot pri ostalih zdravilnih živilih tudi pri uživanju ingverja velja biti pozoren na zaužite količine, saj lahko prevelike količne na dan povzročijo neprijetne stranske učinke. Sicer je možnost, da bi si z ingverjem škodovali, zelo majhna, v pretiranih količinah utegne vplivati na osrednje živčevje in povzroči aritmijo ter depresijo. V kolikor imate žolčne kamne, dojite ali ste noseči, vam svetujemo, da se o uživanju večjih količin ingverja, posvetujete s svojim zdravnikom. Drugače pa kar brez skrbi, saj so raziskave dokazale, da so se nosečnice po uživanju 1 g svežega ingverja na dan, počutile veliko bolje. Predvsem so jih prenehale pestiti težave s slabostjo in bruhanjem. Vseeno pa vam svetujemo posvet z zdravnikom o uporabi suhega ingverja med nosečnostjo. Za uživanje ingverja, so uporabne njegove sveže korenike, lahko pa ga uživate tudi posušenega ali zmletega. V Angliji in preko luže, velik del pridelanega ingverja namenijo za izdelavo brezalkoholnega ingverjevega piva, ki tem velja za eno izmed najbolj priljubljenih pijač.

Uporaba ingverja

• Ingver lahko uživate kot svežo rastlino (dnevno okoli 10 g tanko narezanih ter nasekljanih lističev)
• Lahko ga dodate kot začimbo v sadno solato in v razne kolače.
• Uživate ga lahko posušenega (1 – 2 krat dnevno okoli 2 g)
• Iz njega lahko pripravite različne vrste napitkov, kot npr. čaj, pivo, vino, kavo in sekoteng (sladek ingverjev napitek, priljubljen v Indoneziji in na Japonskem).
• V kolikor vas mučijo revmatična obolenja, si vtirajte pripravljeno eterično olje iz ingverja 2 – 3 krat dnevno 15 dni, kljub temu, če bolečine prenehajo prej. Lahko pa pripravljeno eterično olje iz ingverja uživate z malo medu (1-3 kapljice) in kocko sladkorja.
• Uživate lahko tudi kandiran ingver v obliki bonbonov.
• Skuhate si lahko čaj iz ingverja in sicer tako, da nastrgate koreniko in jo poparite z vrelo vodo. Čaj blaži jutranjo slabost, zdravi razjede in prebavne težave ter uspešno deluje proti prehladu.

Recept za ingverjev liker

Naj vam za konec ponudimo še odličen recept za ingverjev liker, ki bo pomagal pri želodčnih težavah in vas pogrel v zimskih dneh.

2 dl vode
2 dl medu
3 žlice nastrganega ingverja
1 žlico nastrgane limonine lupine
3 dl viskija

V posodo nalijemo med in vodo, ter vse skupaj zavremo. Mešanica naj vre približno 5 minut. Med vrenjem odstranite nastalo peno. Nato primešajte ingver in limonino lupino in vse skupaj pustite vreti še dodatnih 5 minut. Po 5 minutah, odmaknite iz štedilnika in pustite, da se mešanica ohladi. Ohlajeno tekočino nalijte v steklenico in dodajte viski, vse skupaj zaprite in postavite v temen prostor za mesec dni. Nato tekočino precedite in jo znova postavi v temen prostor še za dodatna 2 tedna. Pijačo servirajte ohlajeno.

Zdravilna rdeča pesa

Surova rdeča pesa pomaga pri krepitvi in čiščenju krvi in ožilja, arteriosklerozi, zatira tumorje in nekatere hujše bolezni, učinkuje pri virusnih obolenjih in prehladih, je preventivna zaščita pred posledicami škodljivega radioaktivnega in drugih sevanj, upočasnjuje staranje, čisti in razstruplja jetra, ledvice ter sečni mehur. Pri zdravljenju z rdečo peso se v razne namene uporabljajo surovi gomolji, sok in listi.

Z rdečo peso si lahko uspešno pomagamo proti hripavosti. Iztisnemo sok iz gomoljev surove rdeče pese ga pijemo nekaj dni zapored. Proti kašlju pa zmešamo 250 gramov soka surove rdeče pese s 100 grami koprivinega soka ter pijemo mesec dni po požirkih po možnosti vsako uro. Za znižanje telesne temperature uživamo po požirkih mešanico soka iz četrt litra soka rdeče pese ter soka 4 limon.

Pri hujših obolenjih spijemo vsak dan najmanj pol litra soka surove rdeče pese. Ko pride do olajšanja in se stanje organizma začne izboljševati, pa nadaljujemo s četrt litra na dan. Proti boleznim ledvic in mehurja čim pogosteje in v čim večjih količinah pijemo sok surove rdeče pese ali pa uživamo solato iz nje.

V primeru slabokrvnosti in če imamo pomanjkanje železa v krvi pijemo vsako uro ves dan požirek soka surove rdeče pese. Proti slabokrvnosti pa pomaga tudi, če dlje časa uživamo vsak dan pol litra soka iz enakih delov surove rdeče pese in jabolk.

Proti arteriosklerozi in za upočasnitev staranja čim dlje časa preventivno pijemo sok iz drobno naribane pese, ki mu dodamo limonin sok in med. Ko se med raztopi, pijemo po požirkih.
Proti začetku in razvoju raka vsak dan jemo surovo rdečo peso in pijemo njen sok. To deluje preventivno in tudi zaviralno na nadaljnji razvoj bolezni.
Proti celulitu iztisnemo sok iz enega gomolja surove rdeče pese, treh strokov česna ter petih vejic peteršilja. Sok pijemo po malem uro pred glavnimi obroki.

Proti prehladu in virusnim obolenjem vsak dan pijemo sok surove rdeče pese ali jemo solato iz same rdeče pese ali pa z dodatkom peteršilja zelene, nastrganih jabolk, jogurta itd. po želji.

Za krepitev jeter in želodca naribamo surovo rdečo peso in gomolj zelene (dvakrat več rdeče pese kot zelene), osolimo, dodamo malo olivnega olja, jabolčnega kisa, po želji mlete kumine in prav tako po želji malo kisle smetane, jed pa posujemo z nasekljanimi listi peteršilja. Uživamo jo lahko kot solato pri glavnih obrokih ali kot malico med obroki.

Če kuhamo rdečo peso za solato, lahko vodo, v kateri se je kuhala, uporabimo za odstranjevanje kurjih oči. Prizadete dele vsak dan nekajkrat namočimo vanjo nekaj dni zapored in kurja očesa se začnejo sušiti.

Za krepitev in čiščenje krvi narežemo dva šopka mladih pesnih listov in šopek peteršilja, prevremo za 15 minut, vmes pa dodajamo nekaj nasekljanega česna, čebule, naribanega korenja, peteršiljevega korena, manjšega gomolja zelene ter na drobno naribane 3-4 surove rdeče pese do velikosti pomaranče. Vse to na kraju prelijemo z žličko olja in limoninim sokom, premešamo in odstavimo od štedilnika. Tako pripravljeno juho jemo dvakrat na dan.

Za splošno krepitev zdravja in popestritev jedilnika lahko nasekljan gomolj surove rdeče pese vsakodnevno uporabljamo pri dušenju skupaj z drugo zelenjavo, v omakah za prilogo k rižu ali testeninam ter pri pripravi jedi v voku. Enako kot pri vsej drugi zelenjavi zadostuje le nekaj minut dušenja. Rdeča pesa daje jedem vabljivo živo barvo. Že preprosta zelenjavna omaka za špagete je na primer z dodatkom nasekljane rdeče pese prava paša za oči in okus.

Za shranjevanje surove rdeče pese čez zimo lahko olupljene in na kolobarje narezane gomolje naložimo v kozarce, po želji dodamo malo mlete kumine in prelijemo z jabolčnim ali vinskim kisom.

Pomanjkanje železa v krvi

Železo je eno od zdravil, ki jih zdravniki v splošnih ambulantah najpogosteje predpisujejo. Iz domačih zalog tablet železa po vsem svetu bi lahko zgradili nov Titanik.

Anemije zaradi pomanjkanja železa

Zaradi nepravilnega jemanja se srečujemo bolj s stranskimi učinki jemanja železa, kot pa z učinkovitim odpravljanjem anemij.

Eritrociti, rdeča krvna telesca, prenašajo po telesu kisik. Kri vsebuje 30-50% eritrocitov. Ostalo je plazma, v kateri so večinoma bele krvne celice imunskega sistema. Poleg njih so tu še druge snovi, nujno potrebne tkivom, ki jih kri oskrbuje. Delež eritrocitov merimo z razmerjem proti ostalim delom krvi – hematokritom. Hematokrit 50 pomeni 25% več rdečih krvnih telesc v volumnu krvi kot hematokrit 40, s tem pa tudi toliko boljšo oskrbo tkiv s kisikom. Od porabe kisika v tkivih je odvisno njihovo delovanje, zato si prizadevamo, da bi bil hematokrit primerno visok.

25-35% ene rdeče krvne celice predstavlja hemoglobin, rdeči pigment. Rdečo barvo mu daje njegova glavna sestavina železo. Na hemoglobin je vezanega skoraj 100% kisika, ki ga kri prenaša po telesu. Večja kot je koncentracija hemoglobina v rdeči krvni celici, več bo ta lahko nase vezala kisika in ga prenesla v posamezna tkiva. Za delovanje tkiv in dobro počutje je potrebno s hrano dobiti toliko železa, da bo količina hemoglobina zadostna.

Koliko železa bi naj posameznik dnevno zaužil s hrano? Poglejmo najprej kakšne dnevne potrebe imamo po železu. Telesno neaktiven odrasel moški potrebuje dnevno najmanj 1,0 mg železa za osnovne življenske funkcije. Zaradi mesečne izgube z menstruacijo potrebuje odrasla ženska nekoliko več železa, 1,5 mg na dan.

Telesno aktivni ljudje, tisti, ki so pod stalnim stresom, ljudje po prebolelih bolezenskih stanjih ali pa tisti, ki stalno izgubljajo železo zaradi krvavitev, potrebujejo večkrat višje dnevne doze. Železo se izgublja tudi s potenjem, kar razloži večjo porabo poleti v vročem vremenu.

Povprečna poraba železa v dnevu je torej v seštevku taka:

Moški
Bazalno delovanje: 1,0 mg
Potenje: 1,5 mg
Hemoliza in krvavenje: 1,0 mg
Skupaj: 3,5 mg

Ženske
Bazalno delovanje: 1,5 mg
Potenje: 1,5 mg
Hemoliza in krvavenje: 1,0 mg
Skupaj: 4,0 mg

Na prvi pogled se taka količina niti ne zdi pretirano velika. Z dobro uravnoteženo prehrano lahko uporabimo le 10% železa vezanega v hrani. Obroki aktivnega moškega bi torej morali vsebovati 35 mg železa v dnevu, ženske pa 40 mg.

Povprečen vnos železa je pri mnogih nezadosten. Analiza prehrane atletov je pokazala, da na 1000 kcl energetske vrednosti obroka v povprečju zaužijejo 6,0 mg železa. Da bi ga torej s hrano zaužili dovolj, bi moral moški na dan pojesti 6000, ženska pa 7000 kcl na dan. To pa je za vsakega med nami veliko preveč. Pri tem pomislim na vse redukcijske diete za hujšanje, ki odmerjajo do 1000 kalorij dnevno, slabo sestavljene jedilnike, diete zaradi bolezni, v katerih ni niti teh 6,0 mg železa.

Slabokrvnost

Slabokrvnost, ki je posledica pomanjkanja železa v krvi, zdravimo z železovimi preparati, pri nas pod imeni Ferrum Lek, Retafer, Hematopan in drugi. Z dodatkom 15-20 mg železa dobro uravnoteženi prehrani, bi bilo dnevnim potrebam zadoščeno.

Večje dnevne količine od priporočenih se v telesu kopičijo, telo pa s tem postaja bolj dojemljivo za infekcije. Odvečno železo v telesu povečuje možnost infekcij

Noben organizem v naravi ne more živeti brez železa. Edina izjema so bakterije rodu Lactobacillus, ki so običajne prebivalke naše črevesne flore. Odgovorne so za fermentacijo mleka v prebavnem traktu. Dejstvo, da so to edini živeči organizmi, ki ne potrebujejo železa je v praksi zelo pomembno.

V prispevku želim ovreči nesmiselno razširjeno zdravniško prakso rutinskega predpisovanja železa atletom, nosečnicam, doječim materam in celo otrokom.

Za popolno razlago začnimo na začetku življenja, z rojstvom otroka. Ko se otrok ali živalski mladič rodi, je njegov prebavni trakt popolnoma sterilen. Ne vsebuje nobenih bakterij. Tudi železa ni v prebavnem traktu, od ust do konca črevesja. Edina bakterija, ki v takih razmerah preživi, je bakterija Lactobacillus. Ta se že v prvih minutah po rojstvu začne razraščati po otrokovem črevesju. Evolucija je to čudovito uredila, saj je bakterija mlečne kisline nujna pri prebavi mleka. Mleko je prva hrana vseh sesalcev in novorojenčkov.

Narava dovoli le bakteriji mlečne kisline, da se razrašča po otrokovem črevesju. Vsem ostalim, potencialno škodljivim bakterijam, pa ne dovoljuje naselitve. S tem zavaruje dojenčka pred nezaželenimi infekcijami v prvih mesecih življenja. Vse ostale bakterije bi za svojo rast potrebovale železo, tega pa v črevesju takoj po rojstvu ni.

Ali je v materinem mleku železo? Na to pomislimo zaradi umetnega mleka, ki velikokrat vsebuje železo, ker doječim materam predpisujemo tablete železa. Nekateri zdravniki predpisujejo železo celo otrokom do enega leta starosti. Materino mleko, ki je daleč najboljša hrana za dojenčke, ne vsebuje železa.

Mnogo zdravnikov še vedno ni povsem prepričanih, da dojenčki ne potrebujejo železa. Človeški dojenček se rodi z zalogo železa 75 mg na kilogram telesne teže. To je približno dvakrat večja količina kot jo imajo na razpolago zdravi atleti. Otrok lahko zdravo raste in se razvija s to zalogo najmanj eno leto, ne da bi mu nadomestili en sam gram železa s prehrano. Imunski sistem se mora otroku v času dojenja razviti do te mere, da se bo boril proti infekcijam. Normalna hrana zanese v črevo železo, ki je predpogoj za razvoj patogenih bakterij.

Zakaj potem zdravniki otrokom in nosečnicam še vedno predpisujejo železove preparate? Ignoranca? Marketinški pohlep? Vsi stari medicinski učbeniki nas učijo, da je železo nujna sestavina za izgradnjo rdečih krvnih celic. Ženske postajajo skoraj anemične v poteku nosečnosti, ker se kri razporeja tudi v rastoči fetus. Predpisujejo jim velike količine železa (300 mg na dan), a to nikoli ne izboljša anemije. Nikoli je ni, in tudi v materinem mleku železa ni.

Verjetno v mleko dodajajo železo zato, da bi nadaljevali materino terapijo v nosečnosti. Mogoče upajo, da je možno izboljšati popolno formulo narave, ki je ustvarila materino mleko. Z dodanim železom pa naredijo le škodo otrokovemu črevesju. Napako nato po tem zgledu delajo tudi športni zdravniki, ki za izboljšanje krvi svojim varovancem predpisujejo velike količine železa.

Profesor Eugene Weinberg iz univerze v Indiani (ZDA) je prvi opozoril na porast infekcijskih bolezni s povečanjem porabe železa v Ameriki. V delu “Železo in infekcije” je navedenih več sto študij, ki dokazujejo, da vse odvečno železo omogoči razcvet patogenih bakterij.

Kaj imajo dojenčki opraviti z odraslimi pacienti, zdravljenimi z visokimi dozami železa? Ti ne umirajo zaradi bakterij, ki se jim v okolju, nasičenim z železom, razrastejo v črevesju. Največkrat niti zares ne zbolijo. Ne moremo torej s prstom pokazati na železo kot škodljiv element. Mali otroci pa so s svojo krhkostjo nazoren model za prikaz škodljivosti prekomernega uživanja železa.

Kako pospešimo hematopoezo?

Železo samo je slabo učinkovito pri popravljanju anemije (zviševanju količine hemoglobina). Izgradnja funkcionalno najboljših rdečih krvnih celic zahteva tudi druge pomembne snovi: cink, vitamine B12, E, B6, C in folno kislino. Pri anemijah je navadno zmanjšan vnos vseh. Le sinergistično oz. vzajemno delovanje železa, vitaminov in mineralov lahko v celoti popravi krvno sliko, s tem pa tudi vse simptome anemije.

Zdravljenje anemij zahteva torej kompleksen pristop nadomeščanja vseh hematopoetskih elementov, ne samo železa. Če se želimo izognit stranskim učinkom dajanja velikih količin železovih preparatov, pa kljub temu doseči uspeh pri zdravljenju, je potrebno hkrati nadomeščati tudi ostale manjkajoče sestavine.

Sabina Kratovac za zlataleta.com