Naravne barve v našem domu

Naravne barve predstavljajo le delček v mozaiku pogojev za zdravo in prijetno bivanje. Uravnavajo klimo v prostoru, pripomorejo k regulaciji vlage, absorbirajo neprijetne vonjave, stene »dihajo«, predvsem pa je pomembno, da barve ne vsebujejo zdravju škodljivih snovi.

Različne meritve zdravju škodljivih oz. celo strupenih snovi so pokazale, da naša telesa akumulirajo snovi iz svojega okolja. Ker veliko časa preživimo v zaprtih prostorih, smo zelo dovzetni za snovi, ki se »skrivajo« v stenah, talnih oblogah in pohištvu.

Danes si marsikdo ne more privoščiti tega razkošja, da bi svoj dom v celoti zgradil iz naravnih materialov. Delež novograditeljev je v primerjavi s tistimi, ki kupijo stanovanje v klasično zgrajenem bloku ali se vselijo v staro hišo ali stanovanje, neprimerno višji. Kljub temu pa imamo možnost, da v stanovanje vnesemo vsaj del narave. Stene in strope lahko prebarvamo z naravnimi barvami, ki ustvarijo prijetno in zdravo bivalno klimo.

Marsikdo se sprašuje, kaj je naravno. Naravni izdelki vsebujejo samo surovine, vzete iz narave, kot ostanek pa se lahko vključijo nazaj v naravo, torej ne postanejo odpadek, ki ga je potrebno predelovati. Velja načelo »od zibelke do zibelke«. Materiali so okolju prijazni tako v fazi pridobivanja, kot tudi v celotnem življenjskem ciklusu, ostanki pa se v naravi preprosto razgradijo. Nekateri proizvajalci k imenu izdelka dodajajo bio, čeprav barva vsebuje le eno ali par naravnih sestavin. Vsekakor velja preveriti sestavo izdelka, preden se odločimo za nakup.

Človek je za urejanje doma že od nekdaj uporabljal in predeloval materiale, ki jih je dobil v naravi. Z razmahom industrije pa so barve in materiali za dom postali vse bolj sintetični oz. narejeni na osnovi petrokemičnih snovi (akril, vinil), ki se jim dodaja kemične konzervanse, fungicide (proti plesnim), biocide, topila (razredčujejo in utekočinijo barvo), polnila za ohranjanje teksture barv ter sušila (za dezinfekcijo). Na srečo se trend spet obrača v prid naravnih materialov brez škodljivih dodatkov, kar se pozna tudi v čedalje pestrejši ponudbi na trgu.

Z apnom in pigmenti do barvitih sten

Za barvanje in poslikavo sten, stropov in fasad je človek stoletja uporabljal apno, naravne mineralne barve ter zemeljske in mineralne pigmente. Apno je v uporabi že več kot 14.000 let. Uporablja se za izdelavo ometa, pleskanje sten in posebnih dekorativnih obdelav, kot so vodoodbojni omet tadelakt (posebna tehnika glajenja, ki izvira iz Maroka) in italijanske tehnike stukulustro in marmorino. Pri beljenju sten z apnom moramo sicer biti malo bolj pazljivi, da ne pride v stik s kožo ali nam kapne v oko, saj je alkalno. Dobra stran te lastnosti pa je, da je površina, pobarvana z apnom, odporna proti plesni in da je še posebej primerna za vlažne prostore. Poleg številnih drugih pozitivnih lastnosti apno odlikuje tudi to, da je primerno za alergike.

Tradicija barvanja z apnom se počasi spet vrača in na trgu lahko zasledimo kar nekaj proizvajalcev, ki ponujajo bio apno. Če smo včasih stene zgolj belili z apnom, pa je danes možno izbrati številne zemeljske in mineralne naravne pigmente, s katerimi tudi z apnom pobarvana stena postane barvita.

Pigmenti, ki jih dodajamo apnu in tudi barvam za stene iz drugih naravnih materialov, so prav tako naravni. Pridobivajo jih iz raznobarvnih zemelj in mineralov ter rastlin. Paleta barv je nadvse pestra, od nežnih rumenih in rdečih tonov, do temno vijoličnih, turkiznih in ultramarin modrih.

Skuta na steni?

V današnjem času se zdi precej neobičajno, da sami zmešamo stensko barvo s skuto. A že pred tisočletji so ljudje vedeli, da je apno, zmešano s skuto, ki vsebuje kazein, odlično vezivo za lepila in barve. Nekaj teh starih slik je še danes ohranjenih v cerkvah in muzejih, kar dokazuje izvrstno kvaliteto kazeinskih barv. Ne le kvaliteta, temveč tudi nestrupena, okolju prijazna izdelava in obdelava kazeinskih barv, so razlogi, da se ponovno odkriva stare recepte in se jih razvija naprej. Kazeinski barvi lahko dodamo tudi olje, na primer sončnično ali žafranovo, s čimer povečamo oprijem.

Alternativa barvi na osnovi mlečnih beljakovin je stenska barva, ki vsebuje rastlinski kazein. Le-ta v barvi deluje kot vezivo. Izvira iz stročnic (Leguminosae), rastlin, ki vsebujejo beljakovine, kot so grah, koruza, volčji bob in fižol. Osnova je italijanski marmorni prah, ki je nevsiljive bele barve.

Klejne barve

Klejna barva je bila včasih ena najbolj uporabljenih surovin za barvanje notranjih prostorov. Ko se je razširila uporaba disperzijskih barv iz umetnih mas, pripravljenih za takojšnjo uporabo, so klejne barve začele izginjati s trga, kljub vsem njihovim prednostim. Vezni materiali nekdanjih klejnih barv so bili povečini kostni klej, škrob in klej na osnovi usnja. Danes se za vezivo klejnih barv uporablja metilna celuloza. Ta ne vsebuje konzervansov in protipenilnega dodatka, zato je še posebej primerna za alergike. Ker vezivo v klejnih barvah ni popolnoma odporno proti vodi, teh barv ne uporabljamo v vlažnih prostorih. Pomanjkljivost klejne barve je, da je potrebno pri večkratnem barvanju spodnje premaze sprati, saj izgubijo oprijemljivost.

Tako kazeinske barve na osnovi mlečnega ali rastlinskega kazeina kot tudi klejne barve, je možno mešati z zemeljskimi, mineralnimi in rastlinskimi pigmenti.

Ilovnate barve

Ilovnati ometi so zadnje čase postali precej popularni, le malo ljudi pa pozna ilovnate barve. Namesto z apnom, kazeinskimi ali klejnimi barvami lahko stene in strope prebarvamo z ilovnatimi barvami. Zaradi finih ilovnatih zrnc dobimo rahlo strukturirano stensko površino, ki spominja na omet. Tudi tu se lahko igramo z barvami. Ilovice se v osnovi razlikujejo po barvi – od rumene, rdeče in rjave, beli ilovnati osnovi pa lahko dodamo kateri koli pigment.

V okolju, kjer preživimo veliko časa, je nešteto snovi, ki obremenjujejo naš organizem. Vsem se na žalost ne moremo izogniti. Z naravnimi barvami pa si lahko ustvarimo bistveno bolj zdrav in prijeten dom in delovni prostor ter vnesemo v bivalno okolje vsaj delček narave.

Sabina Podjed

Rok uporabe živil

Ste eden izmed tistih, ki zlije mleko v lijak, ko opazi, da je le-temu potekel rok uporabe? Roki uporabe živil lahko vsekakor preprečijo mnogo tegob, ki bi jih drugače lahko pokvarjena hrana povzročila, vendar pa nam ti datumi v večini primerov bolj sporočajo priporočeni rok do katerga naj bi bil izdelek še uporaben.
Vsekakor pa lahko takšni datumi na embalaži marsikoga prepričajo v to, da zavrže še čisto užitno hrano.

Po podatkih sodeč se ljudje najbolj ‘bojimo’ poteka roka pri naslednjih živilih: mleko, skuta, majoneza, jogurt ter jajca. Zato je tu nekaj pojasnil, kaj pomeni, če je rok tem živilom potekel:

• Mleko: Če mleko hranimo na predpisani temperaturi, bo le-to ostalo varno, hranljivo in dobro še približno teden po tem, ko je rok že potekel. Varno za pitje pa bo verjetno še dalj časa po tem, čeprav verjetno ne bo več tako okusno, izgubilo pa lahko tudi nekaj hranljivih vrednosti.
• Skuta: Ta bo v hladilniku zdržala približno še 10-14 dni po tem, ko ji je potekel rok uporabe.
• Majoneza: Neodprta majoneza, ki stoji v hladilniku je lahko užitna še 30 dni po tem, ko ji je potekel rok trajanja. Po odprtju pa bo užitna še 3-4 mesece.
• Jogurt: bo po preteklem roku trajanja užiten še 7-10 dni.
• Jajca: Pravilno hranjena jajca naj bi zdržala v hladilniku 3-5 tednov.

Uporabno do

Ta oznaka ne pomeni, da je hrana po preteku določenega datuma neužitna, ampak to pomeni, da po preteku tega datuma le-ta začne izgubljati okus, teksturo, vonj in hranljivo vrednost.

Alimentarne infekcije

Nesanitarni pogoji in križna kontaminacija sta primarna razloga za bolezni povezane s prehrano, katera v večini primerov ni povezana z potekom roka uporabe živil. Glavni krivci za to so dejansko:

• napačno umivanje rok pred pripravo hrane
• shranjevanje hrane pri neprimerni temperaturi
• kuhanje hrane pri neustrezni temperaturi
• križna kontaminacija (npr. uporaba iste podloge pri pripravi mesa in solate)

“Fuj“ faktor

Če vidite da je hrana plesniva ali ima čuden vonj se ni potrebno še dodatno prepričati, ali je ta užitna, ampak takšno hrano dejansko vrzite proč. Po navadi je tako da nekateri pri npr. siru le odrežejo stran plesniv del, ostalega pa uporabijo. To pa je dokaj tvegano početje, saj se plesen pri takšni hrani ne nahaja le na površju, ampak so mikrospore prodrle tudi v samo sredico hrane, vendar mi te plesni še ne vidimo.

Domači recepti za maske in pilinge

Zavedanje o zdravem načinu življenja in prehranjevanja je pri nas že precej ukoreninjeno. Ker je tempo življenja precej hiter, se vse bolj zavedamo, da se moramo za splošno vitalnost, zdravje in mladosten videz truditi prav vsak dan.

Način življenja pa je zelo hitro viden tudi na naši koži. Utrujenost, živčna napetost, duševna preobremenjenost, kajenje, alkohol, pomanjkanje spanca pustijo na naši koži neljube posledice. Sledi prehitro staranje kože, gube na obrazu, pojavijo se temni podočnjaki in neprivlačni mozolji.

Najprimernejši način ohranjanja zdrave in vitalne kože je vsakodnevna nega, ki je dobrodošla v vseh starostnih obdobjih, saj bo vašo kožo očistila in prenovila. Trendi narekujejo uporabo izdelkov, ki vsebujejo bogate in zdravilne sestavine iz narave. Zakaj si torej nebi pripravile svežo masko za obraz po vaši želji in s sestavinami, ki jih vzamete iz domačega hladilnika?
Nekatere od priljubljenih sestavin s katerimi si lahko pripravite masko ali piling za obraz so: jogurt, kefir, limonin sok, avokado, med, skuta, morska sol, mandljevo olje, olivno olje, kvas, …

Maske za suho kožo

Maska iz jajca
Dobro razžvrkljajte eno celo jajce in ga neposredno nanesite na obraz. Ko se jajce na vaši koži popolnoma posuši, pustite naj deluje še 10 minut. Obraz si nato dobro umijte s hladno vodo in na kožo nanesite nekaj kapljic mandljevega ali olivnega olja.

Maska iz avokada
Dve žlički medu dobro zmešajte z malo zmečkanega avokada, dodajte žličko domačega jabolčnika, sneg enega beljaka, tri žličke olivnega olja in tri žličke kreme, ki ima nevtralen pH faktor. Masko nanesite na obraz kjer naj deluje 20 minut, nato pa si obraz temeljito sperite z mlačno vodo. Vaša koža bo spet navlažena, mehka, esencijalne kisline avokada in jabolčnika pa bodo pripomogle obnovi kožnega tkiva.

Maske za mastno in kombinirano kožo

Maska iz kvasa
Žličko svežega kvasa zmešajte s štirimi ali petimi listi mete, ki ste jih prej zmehčali v topli vodi. Dodajte še dve žlički kreme z nevtralnim pH faktorjem. Masko pustite delovati 15 minut, nato pa obraz temeljito sperite z veliko mlačne vode.

Maska iz medu
Nekaj žličk medu razredčite nad paro in mu primešajte eno jedilno žlico limoninega soka. Maso nekaj minut mešajte, da se shladi, nato pa jo nanesite na obraz in pustite delovati 10 do 15 minut. Obraz si nato temeljito umijte z veliko hladne vode.

Maska za mastno kožo

Maska iz gline
Dobro zmešajte glinomol (prečiščena glina – dobite jo v vseh bolje založenih trgovinah s slikarskim in dekorativnim materialom ) in vodo ter dodajte dve žlici domačega jabolčnega kisa.
Masko nanesite na obraz in pustite delovati 20 minut. Kombinacija gline in domačega jabolčnega kisa bo pomagala pri usklajevanju prekomerne mastnosti kože.
POZOR: Maska ni primerna za občutljivo kožo!

Maska za suho kožo

Maska iz rumenjaka in medu
V posodici dobro premešajte 1 rumenjak, 1 žličko medu, 1 žličko majoneze in 1 žličko kefirja. Masko nanesite na obraz in pustite delovati 20 minut. Obraz nato temeljito umijte z veliko mlačne vode.

Maska za občutljivo kožo

Maska iz avokada
Jedilno žlico zmečkanega zrelega avokada zmešajte z nekaj kapljicami olivnega olja. Masko pazljivo masirajte na obraz ter pustite delovati 30 minut. Masko nato obrišite z obraza ter si kožo umijte z veliko mlačne vode.

Nega kože na rokah

Maska štirih sestavin
V posodi zmešajte enake količine limoninega soka, rožne vode in vazeline. Narejeno maso precedite skozi gazo in hranite v zaprti steklenički ali zaprti keramični posodi.
Masko nanesite na roke vsaj enkrat tedensko in pustite delovati 30 minut. Roke nato sperite z mlačno vodo in namažite s kremo za roke.

Kocke ledu z limoninim sokom za lepši dekolte
Sok ene limone zmešajte z 2,5 dl vode, tekočino pa zamrznite v obliki ledenih kock. Vsakodnevno redno masiranje prsi in dekolteja z ledenima kockama, bo vašo kožo naredilo čvrsto in sijočo. Če vas zgrabi lenoba, pa za pomoč mirno prosite svojega partnerja. Zagotovo vam bo z veseljem pomagal.

Piling iz morske soli
V posodo dajte 5 jedilnih žlic grobe morske soli in ji primešajte 2 jedilni žlici olivnega olja. Piling z krožnimi gibi masirajte na mokri koži telesa. Po dveh do petih minutah se stuširajte s hladno vodo, ki bo vaše pore očistila in zaprla.

Piling za mastno kožo
V posodici zmešajte dve žlički naribane limonine lupine, dve žlički koruzne moke, šest žličk zmletih mandeljnov in dve do tri žličke vode. Piling nanesite na obraz in ga nežno masirajte v kožo. Po dveh do treh minutah umijte obraz z veliko mlačne vode. Kožo si po pilingu namažite z lahko vlažilno kremo.

Vir: Diva.si