Okrasne rastline v novembru

Do prve zmrzali lahko večino okrasnih rastlin pustimo še zunaj na balkonih, okenskih policah. Začnemo pa s pripravami za lažji in hitrejši potek prenosa rastlin v notranje prostore.
Vse rastline dobro pregledamo, če imamo dovolj prostora na razpolago prenesemo v prostor skoraj vse balkonske rastline, sicer se moramo odločiti katere bomo ohranili in katere podarili ali zavrgli.

Gomoljne begonije pripravimo na prezimovanje tako, da jih 10 cm nad zemljo porežemo. iz posode odstranimo vse suho in odpadlo listje ter jih ne zalivamo več. Nadzemni deli, ki smo jih pustili se bodo posušili. Ko so nadzemni deli suhi, vzamemo gomolje iz posode ter shranimo v papirnati vrečki v suhem prostoru, da jim omogočimo popoln počitek. Shranjujemo jih med 8 in 10 oC, pri nižjih stopinjah Celzija raje ne, ker gomolji hitro pomrznejo, na pretoplih mestih pa tudi ne, da ne prične gomolj s ponovno rastjo.

Pelargonijam, ki jih bomo prezimili prikrajšamo poganjke, očistimo jih ovenelih in suhih listov ter odstranimo odcvetele cvetove v kolikor tega nismo počeli sproti. S sprotnim odstranjevanje suhih listov in cvetov preprečujemo pojav plesni in zadrževanje različnih škodljivcev v neposredni bližini rastline.
V tem času pa je še čas za saditev jesenskih zasaditev ter spomladi cvetočih čebulnic. Z jesenskimi zasaditvami nadomestimo pelargonije in ostale okrasne rastline, ki ne bi preživele zime na okenskih policah. V različne cvetlične posode posadimo prezimno trdne rastline kot sta mačeha in resa.
Na okrasnih gredicah pa odstranimo suhe ostanke enoletnic in sadimo vrtnice. Ostankov ne puščamo z namenom, da bodo pred mrazom ščitili novo posajene čebulice ali katere druge rastline, saj se v teh ostankih pogosto skrivajo živalce, ki nam na okrasni gredi predstavljajo škodljivce, prav tako so ti ostanki lahko vir različnih bolezni.

Pri sajenju vrtnic smo pozorni, da cepljeno mesto na sadiki ne posadimo pregloboko in niti ne preplitvo. Cepljeno mesto naj bo 5 cm globoko pod zemljo, izjema so seveda debelne vrtnice.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Poznejše setve korenja

Setev korenčka nam je v navadi oziroma najbolj poznana predvsem spomladi. Brez večjih težav pa ga lahko sejemo večkrat v razmakih, tako imamo vedno mlad korenček pri roki. S setvijo v avgustu pa se bomo izognili napadu najhujšega škodljivca korenčka – korenjevi muhi. Pridelujemo ga največkrat samo zaradi korena, vendar pa so užitni tudi njegovi listi, ki jih lahko pripravimo kot kremno špinačo. Zakaj bi torej zavrgli večino rastline, če pa jo lahko pojemo.

Rastne zahteve in setev

Za setev korenčka morajo biti tla rahla, globoka, strukturna in s hranilnimi snovmi dobro založena. Če vrtna tla ne ustrezajo opisanim tlom, lahko to popravimo tako, da vrtni zemlji primešamo obilo dobro zrelega komposta. Čeprav je na vrtu še pestro in imamo večino gredic zasedenih, vseeno poskušajmo najti najprimernejši prostor za setev korenčka. Dobri zelenjavni sosedje so mu grah, česen, por, solata, drobnjak, paradižnik, čebula, koper in mangold.
Za pozne setve izberemo zgodne sorte (npr. amsterdamski), saj korenček lahko kali tudi 20 dni in več, do prvih 13–16 cm velikih korenčkov pridemo v 85 dneh. Pri poznejših korenčkih tvegamo, da bomo v primeru, da bo hladna jesen, imeli drobne in kratke korenčke. Sejemo ga v vrste, zaradi lažjega odstranjevanja plevela. Med vrstami naj bo 15 cm razmaka, seme sejemo od 1 do 2 cm globoko.

Oskrba posevka

Če bo po setvi nekaj dni brez padavin oziroma sušno obdobje, moramo računati na to, da bo potrebno posevek redno zalivati. V nasprotnem primeru se nam lahko kaleče seme ali mlade rastlinice posušijo.
Sočnost korenčkov dosežemo s primernimi razmerami za hitro rast, kar pomeni, da ga zalivamo, dognojujemo in še najpomembnejše, da pravočasno spravimo pridelek. Če korenček spravljamo prepozno, se poveča vlaknasta sredica korena, kar gre na škodo sočnosti, saj se zmanjša mesnati del korena. Tehnološko dozorelost dosežejo rastline, ko začnejo rumeneti zunanji listi, takrat poberemo ves pridelek. Pri poznejših setvah je korenček namenjen sprotni porabi in ga tudi pustimo v zemlji kolikor dolgo nam vremenske razmere dopuščajo.

Korenjeva muha

Še nekaj besed o zgoraj omenjeni korenjevi muhi. Ličinka muhe vrta rove in odlaga svoje iztrebke v korenje, zeleno, peteršilj, pastinak, kumino in koprc. Zaradi njene prisotnosti so korenčki in druge napadene rastline neprivlačni na pogled, slabše kvalitete zaradi grenkega okusa. Korenje začne gniti, hkrati pa zaradi napada ostane majhno in se ne debeli.

Odrasla muha je črne barve z rjavo glavo, dolga 4–5 mm. Jajčeca so umazano bele barve. Ličinka je bela, dolga od 6 do 8 mm, v zadnjem delu telesa nekoliko širša. Napadeno rastlino prepoznamo po listju, ki na začetku postane vijoličasto, kasneje porumeni in se posuši. Muha odloži okoli 100 jajčec, najraje na vlažnih, zaraščenih tleh, ki pa so primerno rahla.
Ker bube prezimijo v tleh, je za učinkovito zatiranje pomemben kolobar, ki predvideva korenje na isti površini vsako četrto leto. Priporoča se tudi zelo zgodnja ali zelo pozna setev korenčka in izkop konec avgusta pri zgodnjih setvah. Zemljo je dobro povaljati in tako preprečiti razpoke, kamor muha odlaga jajčeca. Priporočljivo je tudi med korenček sejati čebulo, ki s svojim vonjem odbija korenčkovo muho.

Napadene rastline je potrebno populiti in uničiti. Korenček ima izrazito sposobnost, da vpija insekticide iz tal, zato se kemično zatiranje pri pridelavi korenčka za otroško hrano ne priporoča. Na manjši površini lahko zaščitimo posevek korenčka s prekrivkami, s čimer preprečimo, da muha ne prileti in odloži jajčeca na koreninski vrat.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Strigalica – nekoč strah in trepet, danes koristna žival

V svojih otroških letih in še mnogo pozneje sem se strigalic bala. Verjetno je še koga izmed vas prepričevala kakšna gospa z dobrimi nameni, da so strigalice zelo nevarne, da nam bodo zlezle v uho ter pretrgale bobnič in ne bomo več slišali. To dobronamerno opozorilo, ki sem ga kot otrok večkrat slišala sem še velikokrat imela v mislih in se v velikem krogu izogibala strigalic. Ko sem se končno prebila čez to neresnico pa sem ugotovila, kako je, kot vse živali na tem našem planetu, tudi strigalica za nekaj koristna.
Strigalice so aktivne ponoči, podnevi so bolj dremave in se skrivajo. Med koristne živali jo štejemo, ker so njena priljubljena hrana listne uši in še kakšne druge žuželke. Žal pa ima rada tudi cvetove raznih okrasnih rastlin, zato ji takrat, ko le te napade pravimo, da je škodljivec. V zelenjavnem vrtu strigalica uravnava ravnovesje in skrbi, da listnih uši ni preveč oziroma sploh ni, saj jih pridno poje.

Razmnožujejo se v zimskih mesecih. Vsaka samica odloži okrog 100 jajčec v zemeljske pore. Vse dokler se iz jajčec ne izležejo ličinke jih odrasle strigalice branijo pred plenilci. Iz jajčec se izlegajo februarja in marca. Ličinke so belkasto (skoraj prozorne) do rjavkaste barve. Do podobe odraslih strigalic jih ločijo štiri stopnje. Konec jeseni se odrasle pripravljajo na zimski počitek v zemlji.

Izlegle ličinke še ne lovijo listnih uši, ampak se prehranjujejo tako, da objedajo in vrtajo detelje, krompir, repo in druge poljščine. Povzročena škoda navadno ni bistvena in tudi pri večjem številu ličink strigalic je uporaba kakršnih koli sredstev za zatiranje nesmotrna.  Če opazimo večje število ličink strigalice jim raje nastavimo narobe obrnjen cvetlični lonec, katerega napolnimo s suho travo, lepenko, slamo in podobnim. Tako pripravljen cvetlični lonček jim bo čez dan služil za skrivališče, mi pa jih bomo lahko skupaj z lončkom prenesli drugam, kjer jih potrebujemo, da pojedo kakšno listno uš.  Na cvetličnih gredicah, loncih in podobnem pa se lotijo mladih listov srobotov, krizantem, dalij, mačeh, nageljnov,…Rastline, ki jih napadejo imajo poškodovane liste in cvetove, ki zaradi žvečenja porjavijo, opazimo pa lahko tudi njihove iztrebke. Ob močnem napadu ostanejo od listov samo še žile. Tudi na sadnih drevesih jih najdemo, najpogosteje na breskvah, marelicah, jablanah in tudi drugih drevesih.

V okrasnem vrtu, kjer nas bo škoda gotovo najbolj motila, saj uničeni cvetovi nam niso v ponos, preprečimo ali omilimo, tako, da postavimo narobe obrnjen cvetlični lonček, kot sem že prej opisala in jih prenesemo na rastline, kjer so listne uši. Gredice, korita in podobno moramo tudi redno pleti, da odstranimo plevel  ter odpadlo listje, da jim tako preprečili dnevno skrivanje  in zadrževanje v okolici okrasnih rastlin. Ko nas bodo jezile ne smemo pozabiti na koristnost pri boju z listnimi ušmi, katere ulovijo ravno s strahom vzbujajočimi kleščami.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Voluharja odženemo stran z zeleno

Če imamo na vrtu težave z voluharjem ga poskušajmo odgnati z zeleno. Voluhar namreč ne prenaša vonja zelene, saj mu ta zelo smrdi.
V mesecu maju je dovolj toplo, da zeleno sejemo (še raje sadimo) na vrtu. Po vrtu oziroma kjer se nahaja voluhar uredimo manjše gredice, bolj otočke, prekopane zemlje, kjer bomo sadili zeleno. Sadimo jo na različnih in čim več mestih po vrtu, da se bo vonj zelene razlegal skoraj po celotni površini vrta. Zelena je dvoletna rastlina, zato bomo imeli v enem letu opravljeno delo in mir za dve leti. Je tudi znana vrtnina in tudi zdravilna rastlina, tako, da jo bomo poleg odpravljanja težav z voluharjem lahko porabili v kuhinji. Vseh gomoljev ali stebel pa ne smemo pobrati, nekaj jih moramo pustiti, da bo njen vonj še naprej odganjal voluharja. Zelena za rast  potrebuje veliko vode, zato okrog in med rastlinami nasujemo slamo, suho listje, da zastremo gola tla in tako preprečimo rast plevelom in preveliko izhlapevanje vode.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Nasvet strokovnjaka: Strune na vrtu in kako se jih znebiti

Pisala nam je bralka, ki jo je zanimalo, kako bi se lahko znebila strun na vrtu, ki ji uničujejo pridelek:

Pozdravljeni!
Prebrala sem že veliko vaših člankov, vendar nisem še nikjer zasledila, kako na naravni način zščititi rastline pred strunami. Karkoli presadim (paprika, paradižnik, solata, …) kmalu oveni in propade – skozi korenine naredijo luknje strune.

Vedno dam v zemljo poleg vseh presajenih rastlin tudi krompir, strune so v krompirju in v mladih sadikah,po vrtu imam potresen pepel, svetovali so mi naj po vrtu polijem kis, kar sem tudi storila …

Ker res ne vem več, kaj storiti, se obračam na vas. Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.
Jožica

Na vprašanje je gospe Jožici odgovorila naša strokovnjakinja za ekološko vrtnarjenje, Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.:

Žal odgovora, s katerim bi vašo težavo hitro rešili ni. Možnosti je več, najboljše je, da jih med seboj kombinirate. Strune so ličinke hroščka pokalice. Odrasle pokalice ne povzročajo neposredne škode z objedanjem rastlin, vendar se seveda razmnožujejo in zato je potrebno tudi odrasle osebke pobirati in jih uničevati. Odrasle pokalice odlagajo jajčeca, katera uničimo s prekopavanjem zemlje, tako preprečimo, da se razvijejo ličinke – strune.

Stune zelo privablja krompir, zato zvečer v zemljo damo več na polovico prerezanih krompirjev, zjutraj pa jih poberemo ven ter jih uničimo. Če na krompirju ne bo ličink – strun, potem vaša težava niso strune, ampak kakšen drug škodljivec.

Roža žametnica (Tagetes), njene korenine izločajo snov, ki je strupena za strune. Torej, če strnemo, zemljo je treba dobro prekopati, na gosto zvečer zakopati prerezan krompir, ki ga zjutraj vzamemo ven in uničimo, ko boste postopek s krompirjem večkrat ponovila in bo na krompirju vedno manj strun lahko začnete saditi zelenjavo s tem, da po celem (gosto) vrtu naredite majhne otoke žametnice (morda kar vrsta zelenjave, vrsta žametnice in tako naprej), med vrstami zelenjave redno obdelujemo tla (globoko pletje) ter pobiramo odrasle hroščke pokalice (na sliki) po vrtu in okrog vrta.

V kolikor to ne zaleže ali vam postopki ne ustrezajo obstaja registriran bio insekticid Naturalis, ki je namenjen prav zatiranju strun.

Želim vam veliko uspeha in obilo zdrave pridelane zelenjave!

Lep pozdrav,
Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Kako si poenostaviti vrtnarjenje s privabljanjem koristnih živali

Velikokrat lahko slišimo, kako nekdo reče: saj bi vrtnaril, vendar mi to vzame toliko časa. To je lahko delno tudi res, zagotovo pa si lahko vrtnarjenje tudi poenostavimo.

Eden izmed načinov, da si vrtnarjenje poenostavimo je, da privabimo koristne živali v/ na vrt. Te nam lahko pomagajo, da nimamo toliko dela z zatiranjem škodljivih živali, kar ima za posledico tudi to, da nam ostane več pridelka, več časa in seveda tudi denarja.

Koristne živali privabljamo na naš vrt na različne načine. Ptice se bodo rade zadrževale na našem vrtu, če jih bomo pozimi hranili, jim postavili krmilnice, v spomladanskih mesecih pa jim na drevesa ali grme pritrdili valilnice. Poleti jim lahko v plitve posode, ki so dovolj široke ali pa kar v čiste podstavke za rože natočimo vodo, saj v vročih dneh tudi one potrebujejo osvežitev.

Pikapolonice privabimo tako, da jim nudimo zatočišča, ki na videz niso nič kaj posebnega. Za to namenimo tanjše deblo oziroma vejo v katero zavrtamo nekaj centimetrov globoke luknje.

V bližini vrta si lahko tudi uredimo manjšo mlako. Ta lahko nudi domovanje žabam in krastačam, ki bodo pojedle polže in druge škodljivce. Mlako seveda lepo uredimo. Posadimo lokvanje oziroma kake druge vodne in obvodne rastline. Število požrešnih polžev in gosenic se bo hitro zmanjšalo, če bo prisotna žaba ali krastača na vrtu. Navadne krastače, pa kljub mlaki ne bomo obdržali, če bo zaznala kakršno koli obliko zastrupljanja tal.

Med koristnimi živalmi so še muhe trepetavke, tančičarice, najezdniki in strigalice. Strigalic se je v preteklosti prijelo prepričanje, da so nevarne človeku. Veliko ljudi je še danes takega prepričanja, čeprav so strigalice v resnici nenevarne človeku in so pravzaprav koristna žival, ki se prehranjuje predvsem z ušmi. Nekateri jim za domovanje tako namenijo cvetlične lončke napolnjene z lesno volno, ki jih obesijo na veje dreves ali grmovja.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Zakaj so nekateri ptiči, krt, pikapolonica in druge živali koristni v vrtu?

Med koristne živali štejemo plenilske stenice, plenilske pajke in skakače, pikapolonice, stonoge, krastačo, ptice, krta in ježa. Zakaj pravimo, da so to koristne živali? Pravzaprav zato, ker so vsi našteti koristne živali zaradi vrste hrane, ki jo potrebujejo za preživetje.

Ptiči

Z vidika varstva rastlin so ptiči zelo pomembni kot žužkojedi. Prav med žuželkami je namreč veliko pomembnih škodljivcev kmetijskih in drugih rastlin. Veliko koristnega dela namesto nas opravijo poleg sinic, škorci, lišček, rdečerepka in ščinkovci in še nekateri drugi. Pomladi in poleti se sinica hrani predvsem z žuželkami, kot so gosenice, stenice in hrošči rilčkarji, pobira pa tudi pajke in majhne polže. Še posebej pa ji teknejo gosenice malih zimskih pedicev, oljčnega molja, molja mladih poganjkov, hrastovega listnega zavrtača ter ličinke in bube oljčne muhe. Kot zanimivost naj omenimo, da samec in samička sinice tekom poletja svojim mladičkom prineseta tudi do 30 kg gosenic, poleg teh pa še kar nekaj drugih škodljivcev z vrta.

Krt

Krt je pravzaprav koristna žival. Med njegovo hrano lahko namreč najdemo tudi žuželke, ki so škodljive (ogrci, strune, gosenice sovk …). Kot škodljivca naših vrtnin pa ga pojmujemo predvsem, zaradi tega ker, ko pride na vrt, rad poškoduje rastlinske korenine, poje pa tudi deževnike, ki pa so v tleh koristni. Deževnikom pravzaprav pregrizne trebušnjačo s čimer jih naredi negibne, a žive. Take jih pušča v svojih rovih kot rezervno hrano.

Pikapolonica

Odrasla pikapolonica na dan uniči na stotine listnih uši. Ličinke pikapolonice so pa še posebej »požrešne«, saj pojedo tudi 400 listnih uši na dan.
Poleg ptičev, krtov, pikapolonic so zelo koristni tudi ježi, žabe in krastače, ki prav tako uničijo veliko škodljivcev, predvsem polžev in črvov kot tudi nekaterih insektov. Poznamo pa še nekaj manjših žuželk, ki so ravno tako koristne v našem vrtu to so muhe trepetavke, tančičarice, najezdniki in strigalice. Večinoma se prehranjujejo z listnimi ušmi.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.,
Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka.

Napravimo ptičjo hišico

Tisti, ki iživate v družbi ptic, lahko tudi pomagate pri njihovem gnezdenju. Zgradite jim ptičjo hišico na svojem vrtu, one pa bodo varovale vaš vrt pred nezaželenimi gosti.

Dobra ptičja hišica mora biti vodoodporna, vzdržljiva in dobro pritrjena na podlago ali drevo, prav tako pa mora imeti lahek dostop v notranjost, da jo lahko pozimi očistite. Prav tako je lahko poleg vsega tudi lep okras za vaš vrt. Les je najboljši materijal za ptičjo hišico, kovine razen kakšnega aluminija za streho niso priporočljive, saj se lahko poleti na soncu izredno segrejejo. Uporabite lahko tudi kos debla, v katerega zvrtate dovolj veliko luknjo.

Les je vsekakor odličen material za gradnjo ptičje hišice, saj se kovina ali aluminij pri žgočem soncu preveč segrejeta. Streha naj bi imela vsaj tri centimetre roba, da bi ob dežju ostal vhod v hiško suh. Morda bo nekaj kapljic vendarle pristalo v notranjosti, zato za vsak primer na dno hiške zvrtate par drobnih lukenj. Poskrbite za prezračevanje, še posebej ko se temperature zvišajo, vhod pa naj bo prilagojen velikosti ptic, ki vas bodo obiskale. Postavite jo tja, kjer plenilci ptic ne bodo mogli doseči, prav tako je zaželeno, da najdete zanjo prostor, odmaknjen od direktnega sonca. Če želite imeti v bližini več ptičjih hišk, potem med njimi ohranite določeno razdaljo, saj se tudi ptičke borijo za svoj teritorij, ki so ga pripravljene tudi braniti. Zaradi nenehnih spopadov se zna zgoditi, da bodo ptičke izgubile veselje in si raje izbrale mirnejši kraj za iskanje hrane.

Streha naj bo vsaj nekaj centimetrov daljša od ptičje hišice, da vanjo ne pride voda. Nekaj vode seveda še vedno lahko pride v hišico, zato mora imeti spodaj kakšno luknjico ali špranjo, skozi katero lahko odteče. Prav tako bo to pripomoglo k večji zračnosti ptičje hišice. Vrata naj bodo nekje na vrhnji polovici hišice, notranje stene pa grobe ali malce narezane, da imajo mladiči lažjo pot iz hišice.

Ptičja hišica naj bo postavljena na mestih, kamor nimajo dostopa naravni sovražniki, zavarovana naj bo tudi pred neposrednim vetrom in sončno svetlobo. Če boste postavili več ptičjih hišic, naj ne bodo ena zraven druge, saj nekatere ptice branijo svoje območje in na koncu bodo ostale prazne.

Za hranjenje ptic lahko uporabimo semena buč, sončnic, orehe ali lešnike, bukov žir, drobtine keksov in kruha, nekatere ptice imajo rade tudi sadje. Če zunaj temperature niso pod ničlo, pa jim privoščite tudi vodo. Kadar jih opazujete, bodite diskretni, da jih ne preplašite.

Oglejte si tudi spodnji video, kjer je prikazano, kako se lotimo izdelave.

Ptički ne pojejo zaman spomladi, ko se otopli. Ta mala bitja namreč resnično prepevajo takrat, ko so srečna in vesela, zato ni prav nič presenetljivo, da pozimi le sem ter tja malce začivkajo. Najverjetneje od mraza. Ker so ljubka bitja precej odvisna od naše pomoči, jim je ne smemo odreči, pač pa moramo poskrbeti, da jim pomagamo, kolikor le lahko in jim olajšamo trpljenje v zmrzljivih temperaturah, ko njihovo skromno perje vsekakor ne more biti dovolj.

Ne smemo pozabiti, da imajo tudi ptice rade suho in mirno okolje, zato se moramo potruditi, da za hišico najdemo prostor, kjer sneg in dež ne boste naletavala v krmilnico in močila njihovo zavetje in kjer veter ne bo odnašal njihove hrane. Učinkovitost hišic je pojočim bitjem še najbolj pomembna, z njihovim videzom pa se navadno najraje pozabavamo ljudje.

Veselje ptic

Čeprav imamo krmilnico oziroma hišico lahko na vrtu vse leto, pa ni presenetljivo, ko v njej pozimi včasih ugledamo kako vrsto, ki je drugače na vrtu ne bi opazili. Če mraz ne pritiska, potem je v krmilnici bolj malo ptic, ko pa temperature padejo, se pri hišicah razvije pravi živžav, ki pa je seveda odvisen od vrste hrane, ki jo pripravimo, in od lege hišice.

Živalce so kot ljudje. Pozimi, ko je hladneje, potrebujejo več hrane za uravnavanje telesne temperature, zato poleg tega, da upoštevate raznovrstnost hrane (ki pritegne raznovrstne ptice), ne pozabite na hranjenje že takoj, ko se noči shladijo. Takrat jim nastavite manjšo količino hrane, da se privadijo na hranjenje, potem pa količino povečujte. Ne le, da bo več ptic, pač pa v mrzlem vremenu veliko hitreje porabijo energijo in potrebujejo novo hrano.

Lokacija in okolje

Pozimi ptice hiške rade uporabijo tudi za zavetje, saj je v njih bolj suho in toplo kot na drevesu. Če imate srečo, lahko sem ter tja opazite kakšno ptičjo hišico, ki je ponoči natrpana s ptički, ki se stiskajo skupaj, da dobijo več toplote. Lokacija pa je nadvse pomembna zato, ker lahko na pravem mestu pritegne več ptic. Ne le ker je v zavetju pred snegom in vetrom, pač pa zato, ker imajo ptice rade razgled. Plašna bitja tako najraje čepijo nekje v bližini kakega grma ali drevesa, vendar morate paziti, da jih ne postavite na dosegu kakšne plenilske mačke. Če jo boste postavili na kol, naj bo vsaj meter in pol ali dva dvignjena od tal.

Nekateri na vrtu nimajo dreves in zato se včasih obnese celo kakšna veja ali pa božično drevo, ki je opravilo svoje delo v stanovanju. Če pa si želite malih prijateljic kljub temu, da ne živite v hiši, lahko hišico postavite na okensko polico ali na balkon, vendar bodite dovolj previdni, da jo varno pritrdite, da ne bo s pticami vred zgrmela na tla in morda celo koga poškodovala.

Hrana

Najprimernejša zimska hrana za ptice so semena, med katerimi so najbolj priljubljena (in učinkovita za privabljanje ptic) sončnična, konopljina, lanena semena, bučne pečke, kaša, ajda, pšenica, proso … Na hišice obesite krmilne košarice in vanje položite še druge ostanke, kot so delčki sira, morda kakšne kosmiče, jedrca lešnikov in orehov ter podobno. Jabolk se še najbolj razveselijo kosi. Priljubljene so tudi lojne pogače, ki jih nekateri obesijo v bližino hišice, drugi pa kar k oknu.

Pametno je, da si zalogo semen in druge hrane naredite že v jeseni, ko imajo semenarne in vrtni centri navadno tudi kakšne akcije in popuste, ko skušajo napraviti prostor za zimske stvari. Če semena primerno shranite, so uporabna mesece, še posebej mešana in sončnična semena. Hranite jih v hladnih, suhih prostorih, kjer jih žuželke in miši ne morejo napasti. Priporočamo shranjevalni zaboj ali škatlo, ki jo boste brez težav odprli tudi z rokavicami.

Preberite si še, kateri plodovi rastlin so v zimskem času še kako dobrodošli pticam.

Naprej »