Prehrana vpliva na razpoloženje

Pravilna zdrava prehrana vpliva na različne procese v organizmu in tako krepi zdravje ter zmanjšuje možnosti razvoja različnih bolezni. Zdravilne učinke hrane je prvi omenil Hipokrat, vpliv prehrane na razpoloženje in značaj pa je bil prvič omenjen v srednjem veku.

Obstajajo dokazi, ki podpirajo hipotezo o odnosih pri vnosu ogljikovih hidratov in proteinov ter prenašalci serotonina, hormona dobrega razpoloženja. Obrok, ki je bogat z ogljikovimi hidrati spodbudi delovanje oz. izločanje serotonina.

Življenjski stil posameznika pomembno vpliva na zdravje. Pojav motnje prehranjevanja je pogosto povezan z izkrivljeno sliko o sebi, nizko stopnjo samospoštovanja, anksioznostjo, stresom in slabim razpoloženjem. Spremenjene prehranjevalne navade in izbor hrane so največkrat posledica stresa, ki pri posamezniku lahko povzroči prenajedanje ali količinsko pomanjkljivo prehranjevanje. Stres povzroča pogosto konzumiranje prigrizkov, ki imajo visoko hranilno vrednost.

Kar nekaj raziskav je pokazalo povezavo med nizkim vnosom selena in pojavljanjem depresije in drugih stanj slabega razpoloženja. Raziskava v Veliki Britaniji je pokazala, da je uživanje 100 mg selena dnevno pomembno vplivalo na razpoloženje ter je ublažilo pojavljanje anksioznosti in depresije. Še posebno starejši ljudje so pogosto depresivni, zato je pomembno, da si zagotovijo zadosten vnos selena iz prehrambnih virov, kot so brazilski oreščki, jetra in morski sadeži ali pa s prehranskimi dopolnili. Priporočena dnevna doza selena je 55 mg.

Ženska populacija je bolj podložna želji po hrani kot moška, saj depresivno razpoloženje, ki je lahko tudi posledica menopavze, vpliva na neustavljivo željo po hrani. V predmenstrualnem obdobju je pri mnogih ženskah opazen večji energetski vnos, saj imajo izrazito potrebo po sladki in mastni hrani. V tem primeru ni dokazov, da je hrana, bogata z ogljikovimi hidrati prava izbira, tako ko je to pri depresivnih stanjih.

Izbira hrane je pogojena z raznimi fiziološkimi, socialnimi in kulturnimi dejavniki in ni določena z zdravstveno priporočenimi odlikami posamezne hrane. Razpoloženje je samo eden od niza dejavnikov, ki vplivajo na izbiro hrane, željo po določeni hrani, vedenjski vzorci prehranjevanja ter kratkoročni in dolgoročni odgovori na prehrambne intervencije.

Hrana proti stresu

Ste pod stresom? Vas kakšna stvar spravlja ob živce? Ste vedeli, da vam lahko določena hrana olajša vaše težave s stresom?

Špinača

Tri skodelice špinače vsebujejo 40% dnevne potrebe po magneziju – mineralu, ki odganja napetost tako, da preprečuje visok pritisk. Špinačo zato jejte čim večkrat – v sendvičih, omletah, solati, … tako se boste znebili napetosti.

Pomaranče

Po navadi zdravi ljudje, ki so bili izpostavljeni kakšnemu virusu, prej zbolijo, če so pod kakšnim pritiskom ali stresom. Že manjša napetost zaradi stresa lahko vpliva na vaš imunski sistem. Zato je priporočljivo zaužiti v takšnih dnevih veliko vitamina C – naravna ‘barikada’ proti raznim virusom.

Čokolada

Kakav v čokoladi poviša stopnjo nevrokemikalij v telesu, ki pripravijo možgane do tega, da pomagajo proizvajati notranje zadovoljstvo in srečo. Zato je priporočljivo pojesti nekaj koščkov temne čokolade.

Ribe

Omega-3 je naravna maščoba, ki jo najdemo v ribah kot sta tuna ter losos, pomaga pa pri zmanjševanju občutka tesnobe.

Oves

Vitamin B, je naravni vir serotonina oz. hormona sreče, najdemo pa ga v ovesu. Vendar bodite pozorni na to, da ne pretiravate, saj lahko le na takšen način telo pravilno proizvede serotonin.