Jesenske gobe

Jesen je čas, ko se na našem krožniku znova znajdejo gobe – eden najslastnejših sadežev, ki jih ponuja gozd. Gobe ali glive so rastline brez klorofila. Hranijo se zajedavsko ali pa so gniloživke. Telo gob imenujemo micelij. Sestavljajo ga nitke, imenovane hife. Poznamo preko 70.000 vrst gob.

Gobe in zdravje

Gobe so koristne za organizem, saj vsebujejo številne vitamine, tudi riboflavin, tiamin in niacin, ki koristijo koži in živčevju. Poleg vitaminov skupine B (zlasti B1, B2 in B3) vsebujejo gobe vitamina C in D, gobe izrazitih barv pa tudi betakaroten oziroma vitamin A. Minerali v gobah, železo, baker, kalij, kalcij, magnezij natrij, cink in selen in fosfati skupaj z obilico vode (80 odstotkov), vlaknin in rastlinskih beljakovin, nekaj sladkorja (osem odstotkov) ter minimalno količino maščob (en odstotek) skrbijo za to, da so gobe zdrav in uravnotežen obrok. Kljub temu da so tudi zdrave, da omamno dišijo in da je njihov okus naravnost božanski, velja tako pri nabiranju kot tudi pri uživanju gob previdnost. Gobe so težko prebavljive, zato jih je bolje uporabljati za prilogo kot za glavno jed. Če jih pripravljate kot osnovo obroka, bodite zmerni pri količini (odrasla oseba lahko v enem obroku zaužije največ 1/2 kg gob) ter ne jejte obroka pozno popoldan ali zvečer. Preden ponudite novo vrsto gobe, ki jo slabo poznate, vsej družini, jo najprej poskusite sami. Še posebej otrokom naj gob ne bi ponujali vsevprek in v prevelikih količinah. Okus in aromo bodo ohranile le gobe, ki so dovolj sveže. Skladiščimo jih na hladnem, največ do 5 dni. Mnogih gob pred pripravo ne peremo. Namesto tega jih skrtačimo z mehko kuhinjsko krtačko ali pa jih previdno obrišemo z vlažno kuhinjsko krpo. Pri čiščenju užitnih gob odstranimo vse luskice, kožice, vse trde in olesenele dele.

Jesenske užitne gobe

Navadna lisička (Cantharellus edulis)

Je ena najbolj priljubljenih znanih užitnih gob, ki rastejo pri nas. Značilna trobentasta oblika in zlata barva poskrbita za to, da je ni lahko zamešati s katero od strupenih vrst gob. Lisička je redko črviva, v hladilniku pa zdrži dlje kot druge gozdne (negojene) gobe. Lisičke rade rastejo na tleh, pokritih z mahom. Za sušenje niso primerne.

Užitni goban (Boletus edulis)

Užitni goban ali jesenski jurček je ena najbolj iskanih užitnih gob. Na spodnji strani, pod klobukom, nima lističev, ampak cevke, v katerih se razvijajo spore. Starejše gobe so pogosto črvive. Mlade jurčke lahko uživamo tudi surove. Užitni goban je lahko zamenjati z žolčastim gobanom (Boletus felleus). Razlikujemo ju po betu – bet žolčastega gobana je manj trebušast. Žolčasti goban se razlikuje tudi po okusu, ki je zelo grenek.

Orjaški dežnik (Lepiota procera)

Širok je tudi do 40 cm, zato orjaški dežnik velja za eno največjih gob pri nas. Ko goba poganja iz zemlje, je podobna paličici za boben. Kasneje se klobuk odpre. Orjaški dežnik je zelo okusna goba, še posebej prija pečen. Da ga ob nabiranju ne bomo zamenjali z neužitnimi ali strupenimi vrstami, ga, preden ga utrgamo, rahlo ranimo. V primeru, da meso pordeči, je goba strupena. Orjaški dežnik raste na jasah in gozdnih obronkih.

Velika tintnica (Coprinus comatus)

Velika tintnica ali bela črnivka je okusna užitna goba, vendar le, ko je mlada. Pri nabiranju moramo paziti, saj se hitro razlije v črnilu podobno tekočino, polno trosov. Najdemo jo na kompostnih kupih in na grobljah.

Strupene gobe

Med jesenskimi gobami so pogoste strupene gobe:  pegasta mušnica, obročkana govnarica, grenki goban in še mnoge druge. Ker je zaužitje strupenih gob lahko usodno, je treba biti pri nabiranju še posebej previden. Učinki zaužitja strupenih gob se pri nekaterih vrstah gob ne pokažejo takoj po zaužitju. Včasih se bljuvanje in driska pojavita šele po več dnevih, kar pomeni, da je bil strup dolgo v telesu, zaradi česar so njegovi učinki še bolj pogubni. Najbolje je, da uživate le tiste gobe, ki jih tudi sami dobro poznate. Goba je lahko strupena tudi zato, ker je zrasla v kontaminiranem okolju. Gobe so namreč nagnjene k temu, da iz prsti skrbno srkajo vse sestavine, tudi tiste, ki so človeškemu organizmu lahko nevarne. Uživajte le gobe, ki so zrasle v neokrnjenem naravnem okolju. Nosečnice naj gobe v celoti črtajo z jedilnika.

Vlaganje in sušenje gob

Za dolgotrajno uporabnost lahko gobe sušimo ali pa jih vlagamo. Gobe sušimo na lesu ali na rešetu. Med sušenjem jih večkrat obračajmo. Gobe vlagamo tako, da v 1 kg jesenskih gob vlijemo 2,5 dcl kisa in dodamo 1 čajno žličko soli. Kuhamo, dokler vsa tekočina ne povre. Gobe skupaj s 4 lovorovimi listi in1 žlico nemletega črnega popra naložimo v kozarec, zalijemo z olivnim oljem in postavimo v temen in hladen prostor. Vložene gobe so užitne od pet do šest mesecev po vlaganju. Pri polnjenju kozarcev z gobami moramo paziti, da med vsebino ne ostanejo zračni mehurčki in da je vsa vsebina prekrita s tekočino.

Gobov prašek

Gobov prašek uporabljamo kot začimbo ali kot sestavino za pripravo gobovih juh in omak. Jurčke ali kako drugo vrsto užitnih gob očistite in razrežite na debele liske. Sušite na leseni podlagi na zraku, nato pa še v pečici. Zmeljite suhe gobe v mlinčku. Prašek hranite in ga dodajajte jedem po okusu ali pa z njim pripravite domačo gobovo juho.

Jurčki

Malokdo obstaja, ki še ne pozna jurčkov. Res pa je, da je malo tistih, ki poznajo vse  zdravilne učinkov,te gobe. Jurčki sodijo med zelo dragocene gobe in imajo po mnenju mnogih čudovit vonj. Nabiramo jih v gozdu in sicer vpoletnem in  jesenskem času. Pripravimo jih lahko na več načinov – kot okusne tople jedi, iz njih naredimo omako, omleto, juho ali pa jih posušimo oziroma  vložimo – čisto po želji.

Vendar pa, kot že omenjeno, jurčki niso samo okusni ampak tudi v najrazličnejših pripravah zelo zdravi za naš organizem. Te čudodelne gobe vsebujejo veliko selena, vitamina B3 in nekatere ostale vitamine. V jurčkih prevladuje predvsem selen, saj ga vsebujejo kar 150 mikrogramov na 100 gramov njihove teže. To pomeni, da ga vsebujejo skoraj trikrat več kot koleraba ali sardele, katere so še posebej znane po vsebnosti selena. Kako selen učinkuje na naše telo in zakaj je tako zaželen? Selen je sestavina oziroma učinkovina, ki pomaga razstrupljati naše telo, še posebej je uspešen pri razstrupljanju težkih kovin. Poleg razstrupljanja pa ima tudi druge funkcije – med drugim zmanjša možnost za razvoj alergij na kemične strupe. To stori tako, da aktivira imunski sistem, ki postane uspešnejši v boju proti težkim kovinam, nalezljivim boleznim in strupom. Prav tako pa je pomemben pri srčni mišici, saj deluje kot gradnik.

V območjih, ki so bolj onesnažena in tam, kjer je človeško telo bolj izpostavljeno kakšnim strupom ali strupenim kemikalijam,  je potrebno tudi veliko več selena, da telo lažje razstruplja vse te škodljive snovi. Zato je še toliko bolj pomembno, da redno uživamo hrano bogato s selenom. Iz tega je posledično razvidno tudi, da so selen in z njim povezani jurčki zelo primerna in priporočljiva hrana za vse bolnike s srčno – žilnimi obolenji, saj se jim z uživanjem jurčkov zmanjša možnost srčnega infarkta. Jurčki oziroma njihove sestavine (selen) preprečujejo prehitro strjevanje krvi, oziroma to poteka samo v primeru celjenja ran na koži. Tudi zdravstvene raziskave so dokazale, da selen v krvi neposredno preprečuje nastajanje krvnih strdkov.  Jurčki so poleg selena bogati tudi z vitaminom B3 (niacin), ki je prav tako učinkovito »varovalo« pred srčnim infarktom, hkrati pa tudi pomirja organizem. V teh čudežnih gobah je prisoten tudi vitamin D, ki zavira vnetja, zvišuje koncentracijo ter krepi kosti in zobe.

Po jurčke je najbolje, da se v jesenskem času odpravite v najbližji gozd. V kolikor jih še nikoli niste nabirali in ne veste kako izgledajo ali kje točno rastejo, vam svetujemo, da prvič s sabo vzamete osebo, ki se na to spozna. Tisti, ki pa se še vedno v lov za hrano najraje podate med nakupovalne police, pa upoštevajte naslednje: jurčke je najbolje kupiti na tržnici, kjer so sveži in domači. Ali so sveži nakazujejo robovi, ki niso zasušeni in niso potemneli. Temni in suhi robovi kažejo namreč na to, da goba ni več sveža ampak stara nekoliko dni. Seveda to ne pomeni, da so jurčki pokvarjeni, ampak niso več tako oskusni. Najokusnejši in najbolj zdravilni so, če jih pripravimo v 24 urah po nabiranju.

Selen je, kot vse kaže zelo pomembno prehransko dopolnilo in učinkovina, katero naše telo vsakodnevno potrebuje za preprečevanje kakšnih bolezni in za krepitev samega imunskega sistema. Poskrbite za to, da boste sami skozi hrano vnesli dovolj selena v vaš organizem. Pričnite uživat jurčke, kolerabo in ostalo hrano, bogato s selenom. Vsem tistim, ki ne marate ali ne jeste večine živil bogatih s selenom, pa priporočamo, da vnos tega nadomestite s kakšno šumečo tableto. Več o tem se posvetujte z vašim zdravnikom ali farmacevtom, kateri vam bo znal najbolje svetovati.

Prehrana vpliva na razpoloženje

Pravilna zdrava prehrana vpliva na različne procese v organizmu in tako krepi zdravje ter zmanjšuje možnosti razvoja različnih bolezni. Zdravilne učinke hrane je prvi omenil Hipokrat, vpliv prehrane na razpoloženje in značaj pa je bil prvič omenjen v srednjem veku.

Obstajajo dokazi, ki podpirajo hipotezo o odnosih pri vnosu ogljikovih hidratov in proteinov ter prenašalci serotonina, hormona dobrega razpoloženja. Obrok, ki je bogat z ogljikovimi hidrati spodbudi delovanje oz. izločanje serotonina.

Življenjski stil posameznika pomembno vpliva na zdravje. Pojav motnje prehranjevanja je pogosto povezan z izkrivljeno sliko o sebi, nizko stopnjo samospoštovanja, anksioznostjo, stresom in slabim razpoloženjem. Spremenjene prehranjevalne navade in izbor hrane so največkrat posledica stresa, ki pri posamezniku lahko povzroči prenajedanje ali količinsko pomanjkljivo prehranjevanje. Stres povzroča pogosto konzumiranje prigrizkov, ki imajo visoko hranilno vrednost.

Kar nekaj raziskav je pokazalo povezavo med nizkim vnosom selena in pojavljanjem depresije in drugih stanj slabega razpoloženja. Raziskava v Veliki Britaniji je pokazala, da je uživanje 100 mg selena dnevno pomembno vplivalo na razpoloženje ter je ublažilo pojavljanje anksioznosti in depresije. Še posebno starejši ljudje so pogosto depresivni, zato je pomembno, da si zagotovijo zadosten vnos selena iz prehrambnih virov, kot so brazilski oreščki, jetra in morski sadeži ali pa s prehranskimi dopolnili. Priporočena dnevna doza selena je 55 mg.

Ženska populacija je bolj podložna želji po hrani kot moška, saj depresivno razpoloženje, ki je lahko tudi posledica menopavze, vpliva na neustavljivo željo po hrani. V predmenstrualnem obdobju je pri mnogih ženskah opazen večji energetski vnos, saj imajo izrazito potrebo po sladki in mastni hrani. V tem primeru ni dokazov, da je hrana, bogata z ogljikovimi hidrati prava izbira, tako ko je to pri depresivnih stanjih.

Izbira hrane je pogojena z raznimi fiziološkimi, socialnimi in kulturnimi dejavniki in ni določena z zdravstveno priporočenimi odlikami posamezne hrane. Razpoloženje je samo eden od niza dejavnikov, ki vplivajo na izbiro hrane, željo po določeni hrani, vedenjski vzorci prehranjevanja ter kratkoročni in dolgoročni odgovori na prehrambne intervencije.

Antioksidanti pomagajo ohranjati zdravje

Do sedaj ste verjetno že slišali, da so antioksidanti dobri za upočasnjevanje procesa staranja. Antioksidanti so snovi, ki upočasnijo ali preprečijo oksidacijo pomembnih celičnih sestavin na različne načine. So tudi lovilci prostih radikalov in se po reakciji z njimi pretvorijo v manj škodljive radikale, ki jih telo izloči. Antioksidanteajdemo v različnih oblikah.

Kako delujejo antioksidanti?

Vitamin A ohranja vlažno in zdravo kožo, ščiti površinski sloj kože in skrbi za okrepljen imunski sistem. Vitamin E preprečuje staranje in odmiranje celic, vitamin C pa ščiti kolagen, ščiti oči pred ultravijoličnimi žarki, preprečuje zgoščevanje krvi in sodeluje pri nastajanju hormonov, ki zmanjšujejo stres. Betakaroten, ki preprečuje razvoj rakavih obolenj in podpira obrambni sistem.

Poleg tega pa imajo različne vrste antioksidantov različne pozitivne učinke. Poglejmo si torej nekaj izmed teh:

Vitamini A, C in E

Dobri so za zdravo kožo, katero prav tako branijo pred staranjem.

Sadeži palme acai

Ima dvakrat večjo stopnjo antioksidantov, ki jo po navadi najdemo v borovnicah in 50% več antioksidantov kot granatno jabolko. Prav tako pa vsebuje maščobne kisline omega 6 in 9, vlakna, kalcij in ostale vitamine.

Kakav

Vsebuje minerale kot so potasij, magnezij, fosfor in kalcij. Vsebuje tudi kofein, ki nudi veliko energije kot antioksidant in izboljšuje imunski sistem.

Brusnice

Bogate so z vitaminom C, vlakni, citronsko kislino, kalcijem, železom, magnezijem B in E vitaminom.

Grozdne peške

Veliko hranil najdemo v peškah grozdja, še posebej pa so te polne antioksidantov, ki pomagajo zmanjševati nivo holesterola.

Lutein

10mg luteina na dan bi naj povečevalo navlaženost kože, kot tudi njeno elastičnost.

Likopen

Je relativno nov v svetu skrbi za kožo, vendar je likopen odličen lovilec prostih radikalov.

Olive

Ta sadež vsebuje fenole, ki so polni antioksidantov, ki služijo kot sredstvo proti vnetjem, kar nudi podporo kardiovaskularnem sistemu.

Granatno jabolko

Odličen vir antioksidantov, maščobnih kislim in botaničnih estrogenov. Prav tako pomaga obnavljati staro kožo, hkrati pa vsebuje tudi protivnetne sestavine.

Selen

varuje celice proti učinkom prostih radikalov, potreben pa je tudi za normalno funkcioniranje imunskega sistema.

Čaj (zeleni, črni in beli)

Bogate je z antioksidanti im. epigallocatechin gallate, ki pomagajo proti staranju kože. Ta antioksidant je 200-krat močnejši od vitamina E in dvajsetkrat od vitamina C.

Voda

Res je da voda ni ravno antioksidant, vendar pa je nujna za vzdrževanje zdrave polti. Dobro navlažena koža pa bo ohranjala vaš videz mladosten.