IKAROS uspešno razprl svoja krila

IKAROS je vesoljsko plovilo, ki ga poganja sončna energija, in ga je uspešno lansiralo japonsko podjetje JAXA.

Po uspešnem lansiranju IKAROSA, 21. maja, so skoraj kvadratni kilometer velika krila plovila uspešno ‘zaplapolala’ v vesolju. Plovilo je tako že začelo uporabljati sončno energijo za poganjanje generatorjev. Ekipa znanstvenikov na Zemlji pa bo upravljala s  hitrostjo plovila ter kotom, pod katerim bodo krila zbirala sončno energijo, s čimer bodo lahko optimalno izkoriščali količino svetlobe, ki se bo ujela v krila. Tudi navor pogona je izpolnil vsa pričakovanja in znaša 1,12 mN.

Kako daleč pa bo plovilo poletelo, pa bomo izvedeli v prihodnosti.

Smeti tudi v zemeljski orbiti

Danes obstaja veliko posledic zaradi klimatskih sprememb, med katerimi je nekaj takšnih, ki jih je lahko razumeti, nekaj pa je nekaj takšnih, ki pa na prvi pogled ne izgledajo ničkaj povezane s tem pojavom, pa jih vseeno mečemo v isti koš.

V to kategorijo sodi na primer zmanjšanja hranilna vrednost pridelkov, ki je prej posledica prevelike in prehitre pridelovalne industrije. Sedaj pa v to kategorijo sodi tudi povečanje smeti v vesolju, ki krožijo v naši orbiti.

Znanstveniki z univerze v Southamptonu so preučili premike več kot tridesetih satelitov v preteklih štiridesetih letih. Pri tem so odkrili, da sedaj sateliti porabijo veliko več časa pri padcu nazaj na Zemljo.

Znanstveniki zato menijo, da povečanje CO2 v atmosferi ustvarja le-to hladnejšo ter manj gosto, kar upočasnjuje sam proces razpadanja satelitov ter ostalih plovil, zaradi česar ti ostanki dalj časa krožijo v orbiti.

Več smeti v vesolju vsekakor predstavlja nevarnost za vesoljska plovila. Prav tako pa lahko čez nekaj časa postanejo te smeti nevarne tudi za populacijo na Zemlji, saj lahko začnejo prosto padati z neba.

Največji capelin na svetu

Govori se, da bodo cepelini kmalu prišli nazaj v modo in pred nedavnim je bil predstavljen prvi prototip največjega cepelina na svetu.

Ta orjak se imenuje The Bullet, meri več kot 71m v dolžino in je za 12m daljši od znanega Goodyearovega cepelina.

V primerjavi z ostalimi zračnimi plovili so cepelini dokaj počasni in malce nerodni v zraku, vendar pa ta primanjkljaj dobro nadomestijo s tem, da lahko v zraku ostanejo izredno dolgo. Trenutno lahko Bullet ostane v zraku kar 48ur, z raznimi modifikacijami pa pričakujejo, da bo ta lahko v zraku ostal tudi cel teden. Bulletova največja hitrost je 129 km/h, vendar pa bo v povprečju vozil s hitrostjo 55-65km/h.

Možnost dolgega poleta je vsekakor mikavna za vojsko, kot tudi za civilno uporabo. Če so dovolj visoko, lahko cepelini namreč delujejo kot neke vrste povezava med sateliti in zemljo, saj zapolni mejo med navadnimi letali ter sateliti.

Omenjeni cepelin bo prav tako lahko nosil breme 905 kg do višine 6100 metrov. Namen takšnega plovila bo seveda nadzorovanje v obrambne namene, kot tudi skrb za varnost, saj bo lahko pomagal pri dostavljanju virov, kmetijstvu, gozdnih požarih kot tudi telekomunikacijah.

Japonsko vesoljsko plovilo pripravljeno na izstrelitev

Japonska vesoljska jahta, ki jo poganja sončna energija s pomočjo jader, ki so v bistvu sončni kolektorji, bo pripravljena na izstrelitev v vesolje do 18. maja.

Ikaros

Plovilo so poimenovali Ikaros ali “Interplanetary Kite-Craft Accelerated by Radiation of the Sun“ in bo prvo vesoljsko plovilo te vrste, ki bo poskusilo doseči še neraziskana mesta vesolja.

Štirinajst meterska jadra so opremljena z izredno tankimi sončnimi celicami, z njimi pa bodo opravljali z nadzornega centra, od koder bodo skrbeli za nastavitve kotov, s čimer bodo zagotovili plovilu dovolj sončne energije, ki bo plovilo pognala čim globlje v vesolje.

Do sedaj so nekaj plovil s podobnim pogonom že izstrelili v vesolje, vendar pa nobeno ni prišlo dlje od orbite. Eden izmed razlogov za to je verjetno tudi ta, da to nikakor ni poceni investicija in je zato tudi manj testiranj take tehnologije v vesolju.

Ikarosa bodo v vesolje izstrelili s pomočjo rakete, skupaj z satelitom, ki se bo skupaj z raketo ločil od Ikarosa.

Busheva administracija zavirala raziskave

NASA namerava do leta 2015 povečati financiranje za raziskave, ki obsegajo podnebne spremembe kar za 62%, da bi nadoknadila, kar je bilo zamujeno med Bushevo administracijo.

Tako so pri NASI naznanili povečanje sredstev znanstvenikom, ki raziskujejo klimatske spremembe, čeprav je to v bistvu le neke vrste korekcija dramatičnega znižanja proračuna, ki ga je ukazala Busheva administracija.

Vseeno pa bo le NASIN Earth Science Division dobil 2.4 miljarde dolarjev v naslednjih petih letih, ostali NASINI sektorji pa bodo za enkrat morali še počakati.

Trenutno ima NASA v orbiti 13 satelitov, vendar pa je le eden izmed njih presegel svojo življensko dobo. In to je razlog, zakaj bi lahko v prihodnje NASA igrala manjšo vlogo v prihodnosti, če ji nebi namenili več sredstev. Subvencija bo tako omogočila nadgradnjo zastarelih sistemov, inovacije ter nadomestitve. Omenjena divizija bo sedaj lahko izvedla deset novih misij, pri katerih bodo zbirali informacije glede pokritosti ledu, temperatur ocenanov, ozonske luknje ter vprašanja koliko CO2 se sprosti zaradi človeških vplivov.

Res je, da so te stvari morda bile za nas dokaj nevidne, vendar pa je moral biti to za NASO velik udarec, saj je Busheva administracija zavirala dostop do podrobnih podatkov, ki so bistveni za naše razumevanje današnjega sveta.