Za cvetočo in vedro zimo

V dolgih večerih, ko vladata mraz in gledamo drevje brez listov ter rastline brez cvetov se nam hitro stoži po barvnih, pisanih in dišečih cvetovih. Prebujeni cvetovi poživijo vzdušje v prostoru in v nas samih. Silimo lahko različne vrste čebulnic, lahko so to hijacinte, amarilis ali katere druge. Med najpogostejšimi, ki jih tudi v tem času zasledimo v razno raznih trgovinah sodita prav gotovo amarilis in hijacinte.

Siljenje čebulic prinaša v naše prostore pomlad pred svojo naravno sezono. Če hočemo čebulice spodbuditi k zgodnejšemu cvetenju moramo posnemati pogoje, ki bi bili v naravi v poznejših mesecih. Zakaj bi ali pa ne bi to počeli je več razlogov, odločitev pa prepuščamo vam samim.

Pri nakupu čebulice bodite pazljivi, da  izberete čebulico, ki ni nagubana, je velika tako kot večina in ne manjša, ni plesniva in podobno, skratka na videz zdrava. Kajti edino tako bo siljenje uspelo. Koliko jih kupimo je odvisno kakšen rezultat želimo, če izbiramo hijacinte so skupine treh do petih videti najbolje, če izbiramo amarilis pa je ena povsem dovolj, saj poznamo tudi več stebelne amarilise in več čebulic v enem loncu bi ob več cvetovih bilo prav kičasto. Če se odločimo za skupine pazimo, da bo lonec dovolj velik, tako da se nobena izmed čebulic, ki jih posadimo ne dotika roba posode. Siljenje poteka pri vseh čebulicah podobno, opisali bomo siljenje amarilisa.

Načeloma je čas, da čebulice posadimo od oktobra pa do aprila. Najprej se moramo odločiti kdaj želimo, da bo amarilis v polnem cvetu. Čebulico posadimo 6-8 tednov pred želenim datumom.  Za sajenje izberemo lonček, ki je le malo večji (2-4 cm) od premera čebulice. Predlagamo, da velikansko čebulico amarilisa postavite v stekleno vazo, napolnjeno z lepimi kamenčki ali školjkami, barvnim peskom, ter tako dobimo zanimivo dekoracijo, ki lahko v zimskem času krasi naš dom.
Lahko pa jo posadimo v povsem običajno, v zemljo, dobro odceden substrat, do polovice ali dveh tretjin njene višine. Pred sajenjem čebulico namočimo za približno 12 ur v mlačno vodo. Pri tem naj bodo v vodi samo korenine, medtem ko mora zgornji del ostati suh.

Ko čebulico v loncu namestimo, jo dobro zalijemo, ter jo postavimo v temo. To lahko storimo tudi tako, da čez lonec poveznemo kakšno kartonasto škatlo ali s praznim lončkom, pomembno je le, da je rastlina v popolni temi. Le tako se lahko razvije cvetni nastavek. Vedeti moramo namreč, da na svetlobi rastejo listi, v temi pa cvetni nastavek.  Ko cvetni nastavek doseže višino 8 do 12 cm, rastlino odkrijemo, ko pa je steblo visoko 15 cm jo že lahko prestavimo na svetlo in začnemo zalivati.
Tudi pri zalivanju pazimo, da ne bo prišlo do zastajanja vode, saj lahko le-ta povzroči gnitje čebulice. Razvijajoč amarilis zalijemo takrat, ko je substrat na otip suh.

Amarilis zacveti po šestih do osmih tednih, nato pa cveti nekaj tednov. Za podaljšanje cvetenja lahko rastlino, ki je v polnem cvetu ponoči prenesemo v hladnejši prostor (12-18°C).
Rastlino zalivamo tudi še potem, ko odcveti. Ko porumenijo listi jih nekaj centimetrov nad tlemi odrežemo in čebulo izkopljemo, očistimo in shranimo v temen hladen prostor. Nato sledi obdobje mirovanja, ki lahko traja od dva do tri mesece. Po končanem obdobju pa lahko ciklus ponovimo.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Skalnjak

Skalnjak lahko uspešno popestri vaš vrt. Rastline, kamenje in večje skale bodo pričarale rajski prostor, če boste poskrbeli tudi za žuborenje vode, pa bo vse še toliko bolj prikupno in privlačno. Z vodo boste pričarali ne le za estetski videz skalnjaka, temveč tudi za praktični, saj bodo rastline in grmičevje imele vodo ves čas na razpolago in bodo z vsrkanjem kapljic poskrbele, da ne bodo presuhe.

Za začetek dela boste potrebovali vrtno orodje, rastline, kamenje, skale in lopatko. Škodovalo ne bo niti, da si priskrbite voziček, s katerim boste lažje prevažali težko kamenje iz enega konca vrta na drugega. Kamenje lahko kupite v vrtnih centrih, kamnolomih ali jih najdete v bližnji okolici. Nato določite lokacijo, kjer naj bi skalnjak stal, očistite prostor, odstranite travo, začnite s polaganjem zemlje in kamenja, vmes naredite kakšno še bolj ravno teraso. Sprva uporabite večje kamne, ki jih položite bolj globoko v zemljo, s čimer poskrbite za boljšo stabilnost skalnjaka, nato postavite še manjše, bolj nepravilnih oblik. Pustite domišljiji prosto pot, a ob se poskušajte čim bolj približati naravnemu videzu. Poskrbite, da bo vse dobro stalo na mestu in nato očistite kamen in zemljo pleveli. Med vsem tem načrtujte prostor, kamor boste posadili rastlinje, grmovje, prilagodite ga velikosti in obliki vrtnega prostora.

Rastline, ki jih običajno uporabimo, kadar se odločimo za skalnjak, so tiste, ki se dobro počutijo v bolj suhih območjih, čeprav bodo dobro uspevale tudi vse nizke in počasi rastoče rastline, tudi druge, če jim bomo seveda priskrbeli ugodne pogoje za rast in razvoj. Za nasvet, katero rastje uporabiti, povprašajte strokovnjaka v vrtnih centrih, ne boste pa zgrešili z uporabo magnolije, ki bo pritegnila pozornost v času cvetenja, vključite še šaš, orlico, zajčji mak, bergenijo, netresk, dobro misel, svišč, homulico, petoprstnik, plamenko, krvomočnico, materino dušico, jeglič, nageljček, alpsko nebino in druge. Bodite pozorni na to, katere rastline rastejo v določeni sezoni, katere rabijo več vlage, katerim ustreza bolj senčni del, kakšna je dolžna življenjske dobe rastlin, njihova velikost, hitrost rasti, koliko časa cvetijo in kako primerne so za kombinacijo z drugim zelenjem.

Če imate manj časa, potem boste izbrali bolj nezahtevne rastline, v nasprotnem primeru pa je vaša izbira precej bolj pestra in raznolika. Izbrati je treba pravo prst, ki mora vsebovati dovolj hranil, zato jim mnogi pogosto dodajajo kompost, šoto, pesek, gnojila, odvisno od tega, koliko je ilovice in koliko humusa ter koliko je kisla prst …

Strokovnjaki svetujejo, da skalnjak postavite čim bližje vaši hiši ali dvorišču, da bo pritegnil ogromno pogledov, obenem pa je priročno, ker ga morate tudi vi redno opazovati ter spremljati vse spremembe, ki se v njem dogajajo, ga sproti čistiti pleveli, ki bi jih kasneje le stežka odstranili, ne da bi poškodovali tisto rastlinje, ki ste ga posadili. Prostor naj bo bolj suh kot moker, v nasprotnem primeru boste morali površino nekoliko bolj dvigniti, da bo odvečna voda lahko lažje odtekala. Ko se boste lotili dela, ne pozabite na vašo varnost. Bodite osredotočeni, da vam kakšen težak kamen ne pade iz rok na nogo, dvigujte z mišicami in s čim bolj ravnim hrbtom, če imate možnost, naj vam pri tem pomaga partner.

Če mislite, da ne znate ali ne morete sami okrasiti in popestriti vašega vrta za izgradnjo skalnjaka najemite profesionalce, ki vam bodo s pomočjo izkušenj zagotovo hitro in strokovno opravili delo in združili hortikulturni, estetski, ekološki in kulturni vidik svojih znanj. Za piko na i dodajte še prijetno vrtno mizico z nekaj stoli, morda presenetite s prijetno osvetlitvijo (za romantično vzdušje ob večernih urah), gugalnicami in drugimi malenkostmi, s katerim boste ustvarili kotiček, v katerega se boste vedno znova radi vračali. Skalnjak bo postal tudi priljubljeno okolje, ki ga bodo rade obiskovale živali. Vzemite si čas in jih opazujte. Metuljem, čebelam, ptičem, pikapolonicam … izkažite gostoljubje in jim pripravite zanje poseben kotiček – špranjico, luknjico, senčno točko, votlinico, poličke, na katerih se radi sončijo kuščarji, in jih spodbudite, da se čim pogosteje sprehodijo do vašega vrta.

Z Valentinom do čudovitih barv in bogatega cvetenja

Okenske in balkonske rastline med rastjo potrebujejo veliko hranilnih snovi. Zaloge hranil v zemlji se ob bujni rasti in cvetenju že 4- 6 tednov po saditvi zmanjšajo, zato je potrebno rastline redno dognojevati s tekočimi gnojili.

Če želite imeti barvit in bujno cvetoč balkon, enkrat do dvakrat tedensko rastline dognojite z Valentin tekočim gnojilom za cvetoče rastline. V primeru, da imate posajene pelargonije ali bršljinke, bodo še lepše cvetele ob pomoči Valentin gnojila za pelargonije.

Rastline, ki niso dovolj prehranjene, lažje podležejo vremenskim nevšečnostim, boleznim in škodljivcem, intenzivnost cvetenja je manjša, cvetovi pa nimajo izrazitih barv.

Najboljše darilo za vsako rastlino je Valentin gnojilo.

Rože za spomin in proti depresiji

Rože po navadi simbolizirajo ljubezen, prijateljstvo, sočutje ter praznovanje. Tako so postale del našega vsakdanjega življenja, saj bivajo v naših domovih in jim dajejo lepoto, vonj, milino, barve, kreativnost, nas navdušujejo, zapeljujejo in nas spominjajo na to, da na našem planetu ne živimo le ljudje.

Sodeč po nekaterih raziskavah, imajo rože takojšnje in dolgotrajne pozitivne učinke na reakcije, razpoloženje, socializacijo ter celo spomin tako pri ženskat kot tudi pri moških.

Rože za zdravje in pogum

Vse starostne skupine, ki so bile uporabljene v raziskavah so pokazale izredno navdušenje in hvaležnost potem, ko so dobili rože. To jih je naredilo pogumnejše in socialno bolj aktivne, kar se je pokazalo v bolj iskrenem nasmešku in kontaktu z očmi.
Rože so znane po tem, da imajo neposredne dolgoročne pozitivne učinke na naše čustveno počutje in zato instinktivno pošljemo ali podarimo rože bolnemu prijatelju ali sorodniku.

Rože zmanjšujejo depresijo in izboljšujejo kratkoročni spomin

Spet druga študija namiguje na to, da rože zmanjšujejo depresijo, spodbujajo sočutje in bogatijo kratkoročni spomin pri starejših ljudeh, kar dokazuje, da imajo rože moč, da lajšajo nekatere tegobe starosti.
Rože pa se že dolga leta prav tako uporablja v medicinske namene, saj povečujejo odpornost imnunskega sistema, nekatere so protivnetne, zmanjšujejo stres, pomirjajo, stimulirajo, …

Spodbudite romanco s cvetjem

Glede na to, da smo čustvena bitja, nas privlači veličastnost vonja, barve in simetrije rož. Nekateri pravijo, da so rože ‘seksi’, ker omogočajo čebelam uspešno razmnoževanje, da lahko te nadaljujejo z opraševanjem. Zakaj ne bi tudi vi povzeli takšne navade?

Zato ne jemljite rož preveč samoumevno, ampak jih glejte s srcem, saj pravijo, da je bistvo očem nevidno.

Bujno cvetoči balkoni in terase niso naključje

Z zemljo in gnojili Valentin boste vašim rastlinam nudili vso potrebno oporo in hranila za zdravo rast.

Balkoni, polni cvetočih in zdravih rastlin, so okras vsake hiše. Vse pa se vedno začne s pravo zemljo in primernim gnojilom. Zemlja ščiti korenine in rastline ter jim omogoča nemoteno rast, kasneje pa koreninam daje oporo, zadržuje vlago in oskrbi rastline s hranili. Gnojila rastlinam nudijo pravo mešanico hranilnih snovi.

Valentin zemlje združujejo prednosti humusa, pripravljenega na osnovi kompostiranega lubja in zelenega komposta, najboljše bele in črne šote ter dodane gline. Odlikujejo jih vse želene lastnosti:

• zračnost in rahla struktura,
• se ne izsušijo in ohranjajo strukturo,
• na površini se ne nabira mah,
• ne vsebujejo plevelov, škodljivcev in bolezni,
• organsko vezane hranilne snovi v njih se glede na potrebe posameznih rastlin postopoma sproščajo,
• 4-5 tednov po presajanju ni potrebno gnojenje in
• skrb za šotišča.

Če želite vaš balkon polepšati z balkonskim cvetjem in drugimi balkonskimi rastlinami, uporabite Valentin zemljo za lončnice. Pelargonije posadite v prav za njih izbrano Valentin zemljo za pelargonije. V kolikor vas mika zasaditev citrusov, izberite Valentin zemljo za citruse. Ljubiteljem kaktej pa je na voljo Valentin zemlja za kakteje, ki je pripravljena na osnovi peska in lončevine za večjo zračnost in odcednost.

In še mnogo več. Za vsako željo se najde rešitev.
Če uporabljate izdelke Valentin.

oglasno sporočilo

Čebele zaznavajo petkrat hitreje kot človek

Čebele so žuželke, ki zaznavajo stvari okoli sebe v povprečju kar petkrat hitreje kot pa človek. To omogoči čebelam hitrejše zaznavanje barv, na podlagi česa lahko lažje manevrirajo med grmovjem in rastlinami v lovu za cvetlicami.

Ta pojav pa ni nekaj nenavadnega, saj vse žuželke z zmožnostjo hitrega letenja vidijo tudi hitreje. Tako imajo možnost uiti naravnim sovražnikom, hkrati pa lahko tako dohitijo ostale čebele.

Dr. Skorupski, ki nadaljuje raziskave s tega področja je povedal: “Mi ne moremo z lahkoto slediti letečemu insektu z očenom, vendar pa insekti lahko sledijo eden drugemu zaradi njihove zmogljivosti ‘hitrega gledanja’. Hitrost zaznave je namreč odvisna od tega, kako hitro lahko celice v očesu zaznajo svetlobo, da lahko nato oko zajame sliko sveta in jo pošlje možganom.“

Čebele tako svoj vid izkoristijo na več načinov; bile so namreč prva žival, za katero so znanstveniki lahko potrdili, da vidijo barve, saj ločijo med svetlobo in senco, prepoznajo oblike, poleg tega pa prepoznajo tudi barvne rože, ki vsebujejo nektar.

Vendar pa čebele porabijo veliko več energije za barvni vid, zato se poraja vprašanje, kako iz tega izluščijo korist. Energije čebele ne morejo uporabljati lahkomiselno, saj jo potrebujejo za to, da ostanejo pri življenju. Zato se zdi, da vidijo barve pri polovični hitrosti, drugače pa vidijo belo svetlobo, ki nudi toliko detaljov, da lahko razločijo najljubše cvetlice in za navigacijo nazaj do doma.

Šentjanževka in njene zdravilne lastnosti

Čaj iz šentjanževke deluje antidepresivno, zdravi glavobole, skoraj slavna pa so tudi mazila, ki hitro zdravijo opekline.

Zdravilna šentjanževka

Zdravilnih lastnosti šentjanževke ne moremo spregledati, zato je zelo priljubljena rastlina iz domače lekarne. Takoj ko začne cveteti, začnemo nabirati cvetove, lahko pa uporabimo tudi liste – v tem primeru rastlino kar požanjemo kakšnih 25 centimetrov od vrha.

Čaj iz listov in cvetov je, kot smo že omenili zares vsestranski, saj lajša depresijo, pomaga pri potrtosti, lajša glavobole in je koristen ob nespečnosti. V ljudskem zdravilstvu velja, da čaj iz šentjanževih cvetov zdravi težave z ledvicami in mehurje, pomaga pri izkašljevanju in težavah s pljuči …

Šentjanževka deluje tudi na hormonske žleze, zato je čaj primeren za lajšanje težav v menstruaciji in menopavzi, čaj se pije po prenapornem psihičnem delu, primeren je tudi za otroke, ki jih pogosto mučijo strahovi in močijo posteljo

Najbolj pogosta pa je zunanja uporaba – olje, kreme in drugi pripravki se (uspešno) uporabljajo pri opeklinah, oteklinah, pri oskrbi manjših ran, udarnin in zvinov, z masažo in vtiranjem lajša težave pri revmi in protinu ter pri pikih žuželk.

Vir: www.bambino.si

Žuželke so pomembne za naš vrt

Ali veste, da so nekatere žuželke tudi koristne? Imate težave z zajedalci v vašem vrtu? Slej kot prej se vsak vrt sooči s takšno težavo, zato je potrebno ukrepati, preden je prepozno.

Seveda v večini primerov, ko imamo probleme z zajedalci, pomislimo na najhitrejšo možno rešitev – raznovrstna škropila. S tem, ko pa želimo uničiti nezaželene zajedalce, pa pozabimo ali spregledamo, da so te kemikalije škodljive za žuželke, ki pa so dobre za naš vrt. Te kemikalije pa prav tako prodirajo globlje v zemljo in s tem še dodatno onesnažujejo podtalnico.

Biti ekološko osveščen pomeni, da poskušamo na najbol naravi prijazen način odstraniti nezaželene zajedalce. S tem ne škodujemo naravi, prav tako pa so vaši pridelki veliko bolj zdravi, saj ne vsebujejo kemikalij. Za vas smo opisali nekaj vrst žuželk, ki so vaši prijatelji na vrtu.

Najolj znani so črički. Čričke lahko sami nalovimo in jih prenesemo v naš vrt. Po naravi so plenilci in tako jedo uši in ostale zajedalce. Poleg čričkov pa je dobro v naš vrt privabiti še naslednje žuželke:

• Pikapolonica: tudi pikapolonice so dobri plenilci in imajo najraje listne uši, katere so trn v peti večini vrtov. Če slučajno v vrtu nimate listnih uši, pa se bo pikapolonica zadovoljila tudi s pršicami in majbšimi insekti. Prav tako pa pikapolonice jedo jajčeca hroščov, vešč in ostalih insektov. Najboljši način, kako privabiti pikapolonice je, da nasadite nižje cvetlice (grobeljnik, kozmej, vretenčnik, …), saj na ta način pikapolonice lažje najdejo nektar.
• Bogomoljka: Te žuželke so dobesedno poguba za insekte, saj so tako kot že omenjeni žuželki plenilci. Res pa je, da pa bogomoljke jedo tudi rastline, zato je lahko riskantno imeti le-te v vrtu.
• Zajedalska osa: Tu ne gre za vsem poznane škodoželjne ose. Ta vrsta ose je majhna in se hrani večinoma z insekti, ki jih najdemo na vrtu. Najbolj pogoste vrste te ose so: Ichneumon, Chalcid, Trichogramma in Braconid. Hranijo se z gosenicami, veščami, listnimi ušmi in ostalimi insekti in žuželkami. Poleg tega, pa svoja jajčeca izležejo med jajčeca zajedalcev in tako uničijo jajčeca zajedalcev, ko se osa izleže. Da lahko te ose preživijo na vašem vrtu potrebujejo vlago in hrano. Zato je priporočlijo, tako kot pri pikapolonicah, da nasadite že omenjene rože.
• Zeleni mrežekrilec: To so občutljiva, skoraj prozorna bitja, ki jih najdemo v različnih barvah. Hranijo se z listnimi ušmi, jajčeci pajkov, vešč, … Privabimo jih lahko z različnimi rastlinami: angeliko, koprom, kozmejem in sončnicami.

Omenjeni nasveti, kako se znebiti zajedalcev v vrtu, so najboljši in najbolj organski nasveti, kako na naraven način obvarovati vaš vrt pred zajedalci in neškodljivo za žuželke.