Ali pijete sveže ali reciklirano mleko?

Ali ste tudi vi prejeli email, da lahko mleko s pretečenim rokom pošljejo zopet h proizvajalcu, ki ima zakonsko dovoljenje, da lahko ponovi proces pasterizacije pri 190 stopinjah in ga da ponovno na trg? Po zakonu naj bi se lahko ta proces ponovil kar 5x.

Proizvajalec je zavezan objaviti kolikokrat je ponovil ta proces in ga tudi objavi, vendar na svoj način, zavedajoč se, da se nihče ne vpraša, če je bilo kupljeno mleko predelano že večkrat. Skrivnost je napisana spodaj, na dnu tetrapaka, z majhnimi številkami.

Recimo da je napisana številka 12345, manjkajoče število nakazuje kolikokrat je bilo mleko ponovno dano v obtok. Recimo 12 45, manjka številka 3 – to pomeni, da je bilo mleko 3x pretečeno in zopet prevreto. To pa še ni vse, ker v paketu, kjer je 12 tetrapakov, bo pri nekaterih manjkala številka pri drugih pa bodo vse številke.

To pomeni, da je bila celotna pošiljka enako tretirana. Na tak način podjetja bogatijo, torej tako, da reciklirajo pokvarjeno mleko in tisti, ki nosi posledice smo seveda mi, ki pijemo kar pijemo.

Kaj je res?

Na Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo:

Res lahko proizvajalec tudi do petkrat pasterizira mleko? Tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije smo prejeli kar nekaj verižnih e-pisem, ki jih v zadnjem času (ponovno) pošiljajo po e-pošti.

Ste tudi vi prejeli e-sporočilo s podobno vsebino:
“Mleko s pretečenim rokom pošljejo zopet k proizvajalcu, ki ima zakonsko dovoljenje, da lahko ponovi proces pasterizacije pri 190 stopinjah in ga da ponovno na trg. Po zakonu se lahko ta proces ponovi 5x….”

V pismu še navajajo, kako lahko potrošnik na osnovi oznak na embalaži “ugotovi”, kolikokrat je bilo kupljeno mleko že ponovno pasterizirano.

Sporočilo je izmišljotina. Preverili smo tudi pri Tetrapaku in Ljubljanskih mlekarnah, ki so nam povedali, da so številke in oznake na spodnji strani embalaže namenjene sledljivosti za samo embalažo, saj tako zahtevajo veljavni predpisi za sledljivost embalaže.

V Tetra Paku tiskajo dizajne na več trakovih hkrati, ki pa so za potrebe sledljivosti oštevilčeni. 12 45 označuje, da je bil paket tiskan na 3. traku v proizvodnji.

Iz sektorja za varno hrano, krmo in zdravila na Veterinarski upravi so pravijo, da živilo po pretečenem roku uporabnosti ne sme biti v prometu, saj ni varno za uživanje.

Rok uporabe živil

Ste eden izmed tistih, ki zlije mleko v lijak, ko opazi, da je le-temu potekel rok uporabe? Roki uporabe živil lahko vsekakor preprečijo mnogo tegob, ki bi jih drugače lahko pokvarjena hrana povzročila, vendar pa nam ti datumi v večini primerov bolj sporočajo priporočeni rok do katerga naj bi bil izdelek še uporaben.
Vsekakor pa lahko takšni datumi na embalaži marsikoga prepričajo v to, da zavrže še čisto užitno hrano.

Po podatkih sodeč se ljudje najbolj ‘bojimo’ poteka roka pri naslednjih živilih: mleko, skuta, majoneza, jogurt ter jajca. Zato je tu nekaj pojasnil, kaj pomeni, če je rok tem živilom potekel:

• Mleko: Če mleko hranimo na predpisani temperaturi, bo le-to ostalo varno, hranljivo in dobro še približno teden po tem, ko je rok že potekel. Varno za pitje pa bo verjetno še dalj časa po tem, čeprav verjetno ne bo več tako okusno, izgubilo pa lahko tudi nekaj hranljivih vrednosti.
• Skuta: Ta bo v hladilniku zdržala približno še 10-14 dni po tem, ko ji je potekel rok uporabe.
• Majoneza: Neodprta majoneza, ki stoji v hladilniku je lahko užitna še 30 dni po tem, ko ji je potekel rok trajanja. Po odprtju pa bo užitna še 3-4 mesece.
• Jogurt: bo po preteklem roku trajanja užiten še 7-10 dni.
• Jajca: Pravilno hranjena jajca naj bi zdržala v hladilniku 3-5 tednov.

Uporabno do

Ta oznaka ne pomeni, da je hrana po preteku določenega datuma neužitna, ampak to pomeni, da po preteku tega datuma le-ta začne izgubljati okus, teksturo, vonj in hranljivo vrednost.

Alimentarne infekcije

Nesanitarni pogoji in križna kontaminacija sta primarna razloga za bolezni povezane s prehrano, katera v večini primerov ni povezana z potekom roka uporabe živil. Glavni krivci za to so dejansko:

• napačno umivanje rok pred pripravo hrane
• shranjevanje hrane pri neprimerni temperaturi
• kuhanje hrane pri neustrezni temperaturi
• križna kontaminacija (npr. uporaba iste podloge pri pripravi mesa in solate)

“Fuj“ faktor

Če vidite da je hrana plesniva ali ima čuden vonj se ni potrebno še dodatno prepričati, ali je ta užitna, ampak takšno hrano dejansko vrzite proč. Po navadi je tako da nekateri pri npr. siru le odrežejo stran plesniv del, ostalega pa uporabijo. To pa je dokaj tvegano početje, saj se plesen pri takšni hrani ne nahaja le na površju, ampak so mikrospore prodrle tudi v samo sredico hrane, vendar mi te plesni še ne vidimo.