Kdo je kriv za nedavni napad morskih psov v Sharm el-Sheikhu?

Za napade morskih psov v priljubljenem Egiptovskem letovišču Sharm el-Sheikh so krivi prekomerni ribolov, neprimerno odlaganje živalskih odpadkov in neodgovorni turisti.

V okoliških vodah so našli trupla živali in rib, ki so jih v vodo zmetali z ladij, ki so plule v okolici letovišča. To je sprožilo nenavadno vedenje morskih psov, ki drugače zelo redko napadejo človeka, saj jim načeloma človeško meso ne diši.

Obilo surovega mesa v vodi je zaradi pomankanja rib, ki je posledica prekomernega ribolova hitro privabilo morske pse. Poleg tega so turisti med opazovanjem in potapljanjem hranili morske živali in metali hrano v vodo, da so živali prišle bližje obali, kar je ustvarilo idealne pogoje za napade.

To bi moralo biti dovolj zgovorno sporočilo, da je morje naravno okolje morskih živali in da smo v njem  gosti mi in ne obratno.

Čoln na ribji pogon?

Kdo še potrebuje motorni pogon, če pa lahko vaš kajak poganja ‘ribji pogon’.

V nadaljevanju sledi zanimiv video ribiča Johhnyja Cervicha, ki je sicer izgubil svoj ulov dneva, vendar pa ga je čakala pri tem vsekako vznemerljiva vožnja … Sicer pa če bi ribe lovili na tak način, nebi bil morski svet tako ogrožen kot je trenutno.

Morskim konjičkom grozi izumrtje

V oglejte si video, ki govori o tem, kako so morski konjički morda na robu izumrtja zaradi ribolova.

V kitajski medicini morske konjičke že mnogo let uporabljajo v zdravilne namene, odvečni ulov, ki ga povzroča industrijski ribolov pa morske konjičke še toliko bolj spravlja na rob preživetja.

Izumirajo živali, ki so ključnega pomena za človeštvo

Hitrost ni vedno najboljša lastnost. Živalske vrste vedno hitreje izumirajo in za večino je krivo človeštvo. Letos je leto biološke raznolikosti in polovica tega je minila kot bi mignil.

Okoljevarstveni program združenih narodov ali UNEP je pred kratkim izdal opozorilo, da obstaja velika možnost, da bo v kratkem izumrlo še veliko drugih živalskih vrst, med katerimi so nekatere ključne za obstoj človeštva. To pa seveda pomeni uničenje večih ekosistemov zaradi kombinacije zakislejevanja morja, bolj toplih voda ter prekomernega lovenja rib.

Vedno večja populacija človeštva, zahteve po večih sredtvih, vedno manjša zaloga nafte, povečana globalizacija ter masovno izumrtje živalskih vrst definirajo obdobje, katerega lahko opišemo kot krizno oz. skrajni čas, da se zbudimo.

Zato je potrebno prisluhniti, ko nas svarijo o problemih biološkie raznolikosti, saj to danes ogroža vedno več faktorjev – invazivne vrste, pesticidi, sekaje gozdov, širjenje urbanega predela, … Nič ni danes več samoumevno, kot je bilo včasih, zato se je potrebno tega zavedati.

Dobra novica za ogrožene živali

Večino časa se ljudje osredotočamo na bolj udarne ali večje zgodbe, ki polnijo naslovnice; klimatske spremembe, uničevanje gozdov, naftni madeži, … vendar pa je za vsem tem več tisoč manjših zgodb, ki ostanejo prezrte.

Zlati atlantski špar, atlantski črni brancin, atlanstka mečarica ter modra kraljeva rakovica so si pred nedavnim opomogle, saj se je njihova populacija povečala.

Eric Schwabb, asistent pri NOA’2 Fisheries Service je pojasnil, da je sodelovanje z regionalnimi ribiškimi sveti ter komercialnimi kot tudi rekreacijskimi ribiči obrodilo sadove, saj so vedno bližje cilju, ki pa je zaustavitev prekomernega ribolova. Z omejevanjem ulova, ki ga bodo uvedli letos, pa pričakujejo, da se bo ta napredek še povečal.

NOAA je tudi izdala poročilo, kjer so pojasnili, da so 85 % raziskanih zalog ali 212 od 250 vrst rib zaščitili pred pretiranim ribolovom. Zgoraj naštete ribje vrste, ki se jih je v zadnjih letih prav tako pretirano lovilo, pa so se leta 2009, po uvedbi ukrepov proti lovljenju začele ponovno vračati na zdravo populacijo.

Takšnih zgodb o živalskih vrstah, ki si opomorejo od našega poseganja v okolje je na žalost manj, kot bi si želeli. Ljudje se premalo zavedamo, da če samo jemljemo iz narave in ničesar ne vrnemo, potem lahko pričakujemo, da se bo narava kaj kmalu obrnila proti nam.

Ali bo ribičem zmanjkalo rib?

Britanska ribiška flota mora danes delati kar sedemnajstkrat več, kot leta 1880, da ulovi enako količino rib.

Raziskovalci z univerze v Yorku so pregledali podatke Britanske vlade iz preteklosti, da bi lahko analizirali zalogo rib od leta 1889 do danes. Odkrili so, da je populacija rib dosegla višek leta 1937, saj jih je bilo takrat kar 14-krat več kot danes.

Strokovnjaki so začudeni nad dejstvom, da današnja tehnologija nič kaj ne pripomore k boljšemu ulovu in da je bil pred več kot 100 leti ulov veliko boljši kot  je danes.

V poročilu so tako pregledali neuporabljene informacije o ulovih mrež iz leta 1889 za področje Anglije in Wales-a. Pred tem so študije pregledovale le za največ 40 let nazaj in še to le za določene vrste rib, zato tako natančnih podatkov še ni bilo.

Sodeč po raziskavi se je iztovarjanje na enoto moči ribolova ali LPUP zmanjšala za kar 84 % v preteklih 118 letih. Skozi stoletje intenzivnega mrežnega ribolova je populacija rib kot so morski jezik, romb, vahnja in morska plošča, drastično upadla.

Bistveno pri tem pa je, da vlada prepozna te spremembe in z njimi tudi pravilno ravna. Tako so uvedli reformo ‘Common Fisheries Policy’, ki daje priložnost za vzpostavitev zaščitnega območja za ribe, kjer ribolov ne bi bil dovoljen, da bi se lahko populacija rib zopet začela dvigati.

Strokovnjaki so na podlagi pridobljenih podatkov zaključili, da je dejansko stanje veliko slabše od najbolj pesimističnega mnenja, ki trenutno kroži glede tega problema. Podlaga za takšno trditev pa je ta, da študije o Evropskih zalogah rib zavzemajo le 20 do 40 let stare podatke, ki seveda ne kažejo celotne slike.

Zamrznjene ribe ali sveže ribe?

Ko pride do izbire med svežimi ter zamrznjenimi ribami, je verjetno odločitev težja. Zaloge rib so različne – zdrave ribe, siromašne, očiščene,  …

Poleg tega so tudi različni načini, kako so bile ribe ujete (na okolju prijazen način ali okolju uničujoč način).

Ribogojnice ali ribolov?

Pri nakupu aljaškega lososa, je verjetno odločitev dokaj lahka – res je, da je ta riba malce dražja, vendar pa ta ribolov ne škoduje ekosistemu – ribe so bile ulovljene z metodami, ki ne ogrožajo populacije rib, so iz čistega okolja, ter brez škodljivih snovi.

Lososi, uvoženi iz ribogojnic, pa ne le da izhajajo iz umazanega okolja, temveč so tudi rejeni na ne-naraven način.
Pred kratkim pa so se raziskovalci lotili raziskati vpliv, ki ga ima pridobivanje hrane na okolje. Raziskovalna enota je bila v tem primeru losos.

Torej, zamrznjen ali svež? V tem primeru je bolje kupovati zamrznjenega, saj je sam transport takšne oblike hrane okolju veliko bolj prijazen.

Divji ali vzgojen v ribogojnicah? Res je, da je sama kvaliteta mesa divjega lososa veliko boljša. Vendar pa imata obe vrsti približno enak vpliv na okolje.