Živali z najdaljšo življensko dobo

Danes na svetu obstajajo želve, ki so bile za časa Charlesa Darwina stare 25 do 50 let. Prav tako plavajo v morju kiti, katerim so se v telo zarastla 200 let stara kopja iz slonovine. Tudi spužve, ki so filtrirale vodo že v času Rimskega imperija še vedno bivajo na dnu morja. V bistvu obstaja na Zemlji veliko živali, ki so veliko starejše od najstarejšega človeka. Zato si bomo danes pogledali nekatere iz med njih.

Tuatara

Tuatara je plazilec, katerega smo nekoč lahko našli v Novi Zelandiji. Danes pa na žalost obstajata le še dva primerka, življenska doba tega plazilca pa je 200 let.

Lamellibrachia črvi cevkarji

Ta barvna globokomorska bitja živijo med ogljikovodikovimi vrelci na oceanskem dnu. Znani so tudi po tem, da živijo 170 let, vendar pa nekateri verjamejo, da lahko dočakajo tudi 250 let.

Rdeči morski ježki

Ali latinsko Strongylocentrotus franciscanus, najdemo pa jih le v Pacifiku. Živijo večinoma v plitvini, vendar pa jih najdemo tudi na globini do 9 metrov. Če ga boste morda nekoč našli, se do njega obnašajte spoštljivo, saj je lahko star tudi več kot 200 let.

Krap vrste Koi

Ta vrsta ribe je v zadnjem času tudi pri nas dobila bolj kot ne okrasni značaj. Verjetno pa malokdo ve, da lahko ta riba doseže tudi 200 let. Najstarejši zani primerek z imenom Hanako je umrl 7. julija 1977, star pa je bil 226 let.

Želve

Želve so verjetno večini znane po tem, da res živijo dolgo. Ena izmed najstarejših želv z imenom Harriet je umrla pri 175 letih starosti, junija 2006 zaradi odpovedi srca. Harriet je bila tako zadnja predstavnica Darwinove ekspedicije. Vendar pa je pred kratkim prišla v javnost novica, da je želva velikanka z imenom Adwaita bila še starejša od Harriet, saj bi naj ta umrla po 250 letih.

Islandska škojlka

To je ena izmed školjk, ki se jo izrablja v komercialne namene. Raziskovalci pa so na tej školjki odkrili temne obroče, ki so podobni letnicam na drevesu. Na ta način so ugotovili, da so nekatere izmed teh školjk stare tudi več 400 let.

Morje, vir življenja

Z vesolja je dobro razvidno, da je naša Zemlja ovita v moder plašč, ki jo obdaja. Tako je Zemlja planet s kontinenti, katere obdajajo širna morja v katerih se dogaja veliko več, kot pa si mislimo.
Kar 80 % življenja na Zemlji najdemo skritega pod vodo, ki predstavlja gonilno silo, ki ohranja življenje na našemu modremu planetu.

Oceani tako predstavljajo glaven vir proteinov, energije, mineralov ter ostalih proizvodov, ki jih uporablja ves svet. Bučanje morja pa poleg vsega proizvaja tudi polovico kisika, ki uravnava klimo ter naraven pretok energije.

Zato lahko mirno rečemo, da brez morja, na našem planetu ne bi bilo življenja. Zato je najmanj kar lahko storimo to, da smo v skrbeh glede tega, kaj se z morjem dejansko dogaja, saj si verjetno večina sploh ne predstavlja kakšna je škoda, ki smo jo že povzročili morju.

Problem je v tem, da smo se šele dobro začeli zavedati posledic, ki smo jih zadali našemu planetu z našo brezbrižnostjo. Zdravi oceani vzpodbujajo razolik ekosistem ter robustno okolje. Trenutno stanje naših oseanov pa je daleč od te utopije.

Nešteto pritiskov, ki smo in jih in jih še vedno povzročamo morju direktno ter indirektno vplivajo na ekosistem. Zato se postopoma nekoč zdrav ekosistem sedaj ruši. Da pa bi lahko ustavili ta proces, pa je potrebno zaščititi naša morja. Greenpeace je zato ustvaril kampanjo ‘Defending our Oceans’, ki dela na tem, da bi ohranila in varovala naša morja tudi v prihodnjosti.

Tako so v kontekstu ustvarili naravna morska območja, ki so na nek način podobna naravnim parkom. Na takšen način želijo odpraviti krizo naših oceanov, pri tem pa si pomagajo z raznimi ukrepi in prepovedmi.

Morska trava kot novi prehrambeni trend

Vključevanje rib na naš jedilni list je pomembno, vendar pa to ni edina užitna stvar, ki nam jo oceani ponujajo. Zato vedno bolj v modo prihaja morska trava, katero pojmujejo kot morsko zelenjavo.

Morska trava je polna stvari, ki so dobre za nas, kot na primer: jod, železo, vitamin K in kalcij …
t.i. Nori je trenutno najbol priljubljena oblika morske zelenjave in je v bistvu posušena črna morska trava. Navadno pa se uporablja pri pripravi sušija.

‘Kombu’, ki je neke vrsta alga pa uporabljajo za ‘dashi’, ki je neke vrste Japosnka juha z tunino.
Seveda obstaja še veliko več načinov uporabe te vedno bolj uporabljene morske zelenjave, potrebno je imeti le malo domišlije in biti pripravljen na nove stvari.

Če se boste res odločili malce popestriti vaš jedilnik z to novo vrsto zelenjave, pa je potrebno biti previden. Morja so vedno bolj onesnažena, kar pomeni, da rastline v morju absorbirajo vedno večje količine kovin ter kemikalij. Zato kupujte preverjeno hrano!

Veternice na morju ne škodujejo morskemu življenju

Študija veternic evropske obale je pokazala, da ti objekti ne povzročajo težav okolju.

Znanstveniki na univerzi v Stockholmu so ugotovili, da strukture veternic služijo kot dom ribam, rakom, rastlinam ter školjkam in tako povzročajo večjo in širšo biološko raznolikost v okolici veternic, kot pa v nadzorovanem okolju.

Tako imajo veternice podoben učinek kot na primer potopljene ladje, ki delujejo kot umetno narejeni grebeni. Te imajo prebivalci morja veliko raje, kot navadno skalovje, zato so že večkrat namerno potopili kakšno odluženo barko, ki je dobila novo funkcijo – dom morskim bitjem.

Zato znanstveniki razmišljajo, da bi naredili še več površin z veternicami, ki bodo koristile tako morju, kot tudi človeštvu.

Uravnotežena prehrana

Ali morda jeste dovolj zdrave hrane, ali pa zaužijete te preveč? Zbrali smo nekaj dejstev o zadovoljivih količinah zdrave hrane.

Čaj

Flavonoidi v tem napitku pomagajo pri odpravljanju srčnih bolezni
Minimalna količina: Tri skodelice čaja na teden (mrzlega ali hladnega) jel zadostna doza. Pozorni pa moramo biti, da se čaj namaka v vroči vodi vsaj pet minut, saj se le tako lahko sprostijo vse zdravilne susstance.
Predoziranje: Odvečne antioksidante bo telo samo izločilo, vendar pa je problem v kafeinu. Več kot dve skodelici čaja na dan je že prekomerna doza, saj s tem riskirate visok krvni pritisk.

Žitarice

Vsebujejo veliko netopnih vlaken, ki pomagajo pri izboljšanju vašega prebavnega trakta ter zmanjšujejo tveganje raka na črevesu.
Minimalna količina: Tri porcije na dan je minimalen zahtevek. Rezino polnozrnatnega kruha lahko štejemo kot eno procijo.
Predoziranje: Dejansko bi bilo težko pojesti preveč vlaknin, vendar pa vseeno, če pretiravate, lahko povzročijo blokado črevesja.

Jogurt

Veliko jogurtov vsebuje razne probiotike, kateri so dejansko bakterije, ki skrbijo za vaš imunski sistem ter prebavo.
Minimalna količina: 2dcl na dan je minimalna doza, pozorni pa bodite, da na embalaži piše, da jogurt vsebuje aktivne kulture.
Predoziranje: Če vas pogosto napenja, potem ne prekoračite priporočljive mere – 2 jogurta na dan, saj obstaja možnost, da ste preobčutljivi na mlečne proteine.

Jagode

Razne vrste jagod vsebujejo antioksidante, vitamin C ter “anthocyanins“, ki preprečujejo poškodbe celic.
Minimalna količina: Skodelica svežih ali zamrznjenih gozdnih sadežev na dan.
Predoziranje: No, z jagodami ravno ne morete predozirati, razen če je to edini sadež, ki ga zaužijete, saj tako e dobite dovolj potrebnih vitaminov.

Soja

Vsebuje veliko proteinov, ki so dobri za vas.
Minimalna količina: je dejansko nič!… dokler ne bomo izvedeli dovolj o njenih zdravilnih učinkih. Vendar pa lahko doza ali dve na dan poskrbita, da vaše telo dobi dovolj proteinov.
Predoziranje: 20g na dan ali manj je več kot dovolj, saj nekateri namigujejo, da lahko soja poviša možnost nastanka raka na prsih.

Ribe

Če jeste ribe, dobste dobili zadostne količine omega-3 maščob, ki znižujejo možnost nastanka srčnih obolenj.
Minimalna količina: 84g rib bogatih z maščobami omega-3 na teden so dovolj.
Predoziranje: Da, glede rib dejansko lahko predozirate, saj v velikih primerih te vsebujejo živo srebro, še posebej pa tuna.  Zato ne pojejte več kot pa 170g rib na teden.

Zamrznjene ribe ali sveže ribe?

Ko pride do izbire med svežimi ter zamrznjenimi ribami, je verjetno odločitev težja. Zaloge rib so različne – zdrave ribe, siromašne, očiščene,  …

Poleg tega so tudi različni načini, kako so bile ribe ujete (na okolju prijazen način ali okolju uničujoč način).

Ribogojnice ali ribolov?

Pri nakupu aljaškega lososa, je verjetno odločitev dokaj lahka – res je, da je ta riba malce dražja, vendar pa ta ribolov ne škoduje ekosistemu – ribe so bile ulovljene z metodami, ki ne ogrožajo populacije rib, so iz čistega okolja, ter brez škodljivih snovi.

Lososi, uvoženi iz ribogojnic, pa ne le da izhajajo iz umazanega okolja, temveč so tudi rejeni na ne-naraven način.
Pred kratkim pa so se raziskovalci lotili raziskati vpliv, ki ga ima pridobivanje hrane na okolje. Raziskovalna enota je bila v tem primeru losos.

Torej, zamrznjen ali svež? V tem primeru je bolje kupovati zamrznjenega, saj je sam transport takšne oblike hrane okolju veliko bolj prijazen.

Divji ali vzgojen v ribogojnicah? Res je, da je sama kvaliteta mesa divjega lososa veliko boljša. Vendar pa imata obe vrsti približno enak vpliv na okolje.

Hrana proti stresu

Ste pod stresom? Vas kakšna stvar spravlja ob živce? Ste vedeli, da vam lahko določena hrana olajša vaše težave s stresom?

Špinača

Tri skodelice špinače vsebujejo 40% dnevne potrebe po magneziju – mineralu, ki odganja napetost tako, da preprečuje visok pritisk. Špinačo zato jejte čim večkrat – v sendvičih, omletah, solati, … tako se boste znebili napetosti.

Pomaranče

Po navadi zdravi ljudje, ki so bili izpostavljeni kakšnemu virusu, prej zbolijo, če so pod kakšnim pritiskom ali stresom. Že manjša napetost zaradi stresa lahko vpliva na vaš imunski sistem. Zato je priporočljivo zaužiti v takšnih dnevih veliko vitamina C – naravna ‘barikada’ proti raznim virusom.

Čokolada

Kakav v čokoladi poviša stopnjo nevrokemikalij v telesu, ki pripravijo možgane do tega, da pomagajo proizvajati notranje zadovoljstvo in srečo. Zato je priporočljivo pojesti nekaj koščkov temne čokolade.

Ribe

Omega-3 je naravna maščoba, ki jo najdemo v ribah kot sta tuna ter losos, pomaga pa pri zmanjševanju občutka tesnobe.

Oves

Vitamin B, je naravni vir serotonina oz. hormona sreče, najdemo pa ga v ovesu. Vendar bodite pozorni na to, da ne pretiravate, saj lahko le na takšen način telo pravilno proizvede serotonin.

« Previous Page