Setev endivije in radiča

V juniju je čas, da posejemo  endivijo ter zgodnje sorte radiča. Z endivijo dobijo solate novo razsežnost, ločimo jo na kodrolistno in širokolistno endivijo. S setvijo ne hitimo, kajti endivija ne prenaša dolgega dneva. Če jo bomo sejali prezgodaj bo več rastlin pobegnilo v cvet in ne bo razvilo tako želenih glav.

Endiviji so dobri sosedje fižol, koprc, grah, kumare, kolerabica, redkvica, redkev,rdeča pesa, špinača, paradižnik. Sejemo v prerahljano zemljo kateri smo primešali kompost. Seme kali 7 do 10 dni. Kasneje dognojimo z rastlinskim tekočim gnojilom, rastlinsko prevrelko.

Zrasle sadike bomo presajali v avgustu, sadili jih bomo na razdaljo 30 x 25 cm. Bolj kot bodo rastline endivije na gosto rasle bolj bodo na sredini svetlorumene barve, kot je najbolj priljubljeno. Da dosežemo še bolj zlatorumeno barvo notranjosti glave jih lahko  povežemo. Vežemo samo v suhem vremenu in tik pred porabo, sicer nam lahko zgnijejo.

Prvi pridelke pobiramo od septembra naprej pa vse do zime, nekatere sorte prenesejo tudi do -5oC. Na prostem jih pustimo tako dolgo kot je le mogoče. Pred mrazom jih zaščitimo s plastično folijo. Tudi, ko nastopi zima in je ne moremo več pustiti zunaj, jo skupaj s koreninami nesemo v hladnejši prostor ter jo zakopljemo v vlažen pesek. Tako si podaljšamo čas, ko lahko uživamo svežo, doma pridelano zelenjavo. Spravilo opravimo samo v suhem vremenu.

Radič je zelenjadnica, ki jo lahko gojimo skozi celo leto. Večinoma pa ga pridelujemo za jesensko zimski čas. Je prezimno trdna solatnica, zato ga imamo lahko ponovno na voljo zgodaj spomladi. Radič je glede pridelovanja nezahteven, ugaja pa mu zmerno podnebje. Uspeva tako na lažjih kot težjih tleh, saj ima globok koreninski sistem. Sejemo ga na sončne in tople lege. Daljše obdobje s temperaturami nad 30oC pa ga zaustavi v rasti.

Pred setvijo zemljo pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. Sejemo ga v juniju, vzgojene sadike presajamo v juliju, tako nam bo na voljo v jeseni pa vse do pozne zime. Pri izbiri sorte bodimo pozorni na to kakšne lastnosti ima posamezna sorta kot tudi na prezimne in neprezimne sorte. Tako je na primer Tržaški solatnik prezimno trdna sorta radiča, zato ga lahko v jeseni zagrnemo in malo zasujemo s plastjo zemlje, tako nam bo spomladi na voljo za še eno rezanje. V nasprotju z njim je Goriški solatnik neprezimni. Radič Averto tvori okrogle glavice z vinsko rdečimi listi. Prezimi na prostem. Radič Palla rosa je zgodnja sorta radiča in je občutljiv za mraz ob prezgodnji setvi hitro uide v cvet. Sort radiča je veliko, pred nakupom se moramo odločiti  kakšno sorto radiča potrebujemo, glede na naše želje in pričakovanja.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Nasveti za varčno vrtnarjenje

Vrtnrjenje je nekaj, s čimer se ukvarjate, v vrt vložite svoj rosti čas in ga negujete, zato ne potrebujete vreče denarja, da bi imeli lep vrt. Vzemite si čas in ne hitite – podobno kot pri ‘slow food-u’, počasi in z užitkom! Podite potrpežljivi, saj je to proces in ne nenadna transformacija vaše zelenice v bujen vrt.

Reciklaža odpadnih stvari

Z odpadnimi zadevami mislimo nekaj, kar lahko z malo domišljije uporabite na svojem vrtu. Nezaželeno pohištvo lahko postane vaša mizica na vrtu, lesene deske pa lahko porabite kot zaboj za kompostnik.

Vrtnarjenje brez vrta?!

Zabojniki se smejijo vsem, ki pravijo, da nimajo prostora za vrt. Vrt imate lahko namreč v kakšnem večjem zaboju kar na balkonu, terasi ali dvorišču. Če živite v najemniškem stanovanju, lahko svoje pridelke gojite v posodah na okenski polici, ko pa se odločite zamenjati stanovanje, svoj vrtiček enostavno odnesete s seboj.

Škatle

Kakšne večje plitke škatle so lahko odličen prostor za gojenje rastlin kot so solate, redkev, čebula in zelišča. Porabite lahko tudi stare predale, ki ste jih nameravali odpeljati na kosovni odpad ali pa večje konzerve za hrano. Pri vseh boste morali s premazom zagotoviti vodoodpornost in na dnu narediti luknjice, da bo voda lahko odtekala.