Odprto pismo vsem udeležencem v sistemu ravnanja z odpadno embalažo

Družba Interseroh opozarja na možnost razpada sistema ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji, na posledično povečanje nekonkurenčnosti slovenskega gospodarstva, nevarnost monopoliziranja dejavnosti in neracionalne povečane obremenitve javne uprave.

Ali je v zgodbi za ravnanje z odpadno embalažo v ozadju boj za surovinske vire odpadne embalaže, ki jo zbirajo gospodinjstva?
Ministrstvo za okolje in prostor v letih, odkar  je zaživel sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki predstavlja približno 79 % vseh odpadkov,  ki nastanejo v gospodinjstvih, ni uspelo pripraviti takšne zakonodaje, ki bi Družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE)  natančno opredelila, koliko, kje in pod kakšnimi pogoji morajo prevzemati odpadno komunalno embalažo. Interseroh svari pred razpadom sistema. Družba Interseroh  ugotavlja,  da  ne glede na pogajanja, ki  potekajo med DROE že od konca oktobra, zaradi pomanjkanja usmeritev niso sposobne doseči dogovora o prevzemanju odpadne embalaže, ki se kopiči pri komunalnih podjetjih. Različna stališča in možnosti različne interpretacije, kako in na kakšen način posamezna DROE prevzame odpadno komunalno embalažo, kažejo na to, da je temeljni vzrok za možen razpad sistema ravnanja z odpadno embalažo ohlapna in nedorečena zakonodaja in privatni interesi posamezbnikov  tem področju oziroma nespoštovanje stališč Računskega sodišča, Upravnega sodišča in ostalih podanih pravnih mnenj na delovanje ministrstva za okolje in prostor.

Rešitev, ki jo je ministrstvo za okolje in prostor napovedalo 21.11.2011, da  bo zaradi problemov ravnanja z odpadno embalažo ustanovilo javno službo, je slaba rešitev za ohranitev konkurenčnosti delovanja in transparentnosti sistema ravnanja z odpadno embalažo in nepotrebno širjenje delovanja javne uprave. Še posebej, ker je mogoče iz razvoja dogodkov izluščiti sum o monopoliziranju in posledično prikrito privatizacijo trga slovenske odpadne embalaže z namenom dobiti nadzor na trgom 300.000 ton odpadne embalaže, ki bo v prihodnosti pomemben surovinski vir.

Sistem ravnanja z odpadno embalažo je v svojem izhodišču zasnovan na preprečevanju nastajanja možnih monopolov, zato na trgu deluje več Družb za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljevanju: DROE), ki naj bi bile med seboj konkurenčne in tako zagotavljale zavezancem učinkovit in finančno vzdržen sistem ravnanja z odpadno embalažo.

Slovenija je pri vzpostavitvi takšnega sistema ostala na pol poti, saj bi država (pristojno ministrstvo za okolje in prostor) pri tako zastavljenem sistemu morala vzpostaviti učinkovite normativne pogoje prevzemanja komunalne odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe ravnanja z odpadki oziroma pri komunalnih podjetjih. Pristojno ministrstvo bi moralo zakonsko urediti tudi pogoje prevzemanja komunalne odpadne embalaže, saj bi le tako lahko preprečili nedorečenosti oziroma različno ravnanje in odnos DROE do problema nečistoč (mešanih komunalnih odpadkov), ki se lahko pojavljajo med odpadno embalažo.

Nesporno je, da so varuhi zakonitega delovanja države (Računsko sodišče in Upravno sodišče Republike Slovenije) podali negativno mnenje pristojnemu ministrstvu tako glede ureditve zakonodaje na tem področju kot glede načina določanje višine deležev DROE, po katerih morajo te prevzemati komunalno odpadno embalažo v določenem deležu pri vseh komunalnih podjetjih. Računsko  sodišče  je v svojem revizijskem poročilu: Ravnanje z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki z dne, 13.8.2009 1209-4/2008-34 namreč ugotovilo, da sistem ravnanja z odpadno embalažo ni učinkovit, ker ministrstvo ni opredelilo vseh potrebnih parametrov poslovanja udeležencev v sistemu, kot so deleži odpadne komunalne embalaže, ki jih mora prevzemati posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo, ni vzpostavilo izravnalne sheme za ugotavljanje ustreznosti deležev odpadne embalaže, predane posameznim družbam za ravnanje z odpadno embalažo, prav tako ni opredelilo kriterijev za določitev posameznih vrst stroškov v sistemu ravnanja z odpadno embalažo.

Prav tako je Upravno sodišče Republike Slovenije s sklepom dne, 25.8.2009  ugotovilo,  da »… ne po Zakonu o varstvu okolja ne po Uredbi ne izhaja, da bi objava deležev DROE na podlagi 6. točke  19. člena Uredbe sama po sebi predstavljala upravno odločbo, ne glede na njeno vsebino. To pomeni, da z njo ni bilo odločeno o ničemer, temveč gre zgolj za objavo neke odločitve, ki bi morala biti sprejeta po zakonitem postopku, ki sama po sebi stran ne zavezuje, saj noben zakon tega ne določa.»  Tako deleži prevzemanja za DROE niso niti pravilno izračunani in niti pravilno objavljeni in jih DROE po mnenju Upravnega sodišča sploh niso dolžne upoštevati. Prav tako pristojno ministrstvo ne dopušča možnosti izravnave količin med posameznimi družbami, kar povzroča veliko škodo delovanju sistema ravnanja z odpadno embalažo.

Ministrstvo za okolje in prostor se od leta 2009 ni z ničemer odzvalo na negativno mnenje Računskega sodišča, ravno tako ni ukrepalo niti na mnenje Upravnega sodišča. Zato se v Interserohu sprašujemo, kako naj sistem ravnanja z odpadno embalažo deluje, če pristojno ministrstvo ignorira organe pravne države, kot sta Računsko sodišče in Upravno sodišče Republike Slovenije. Svojo neučinkovitost in nesposobnost vzpostavitve pravnih podlag delovanja za učinkovito delovanje sistema ravnanja z odpadno embalažo pa spretno skriva s premišljenimi zaviranji kakršnih koli pobud, ki smo jih  DROE, in še posebej Interseroh, podale za ureditev in vzdržnost celotnega sistema. Ministrstvo za probleme na področju odpadne komunalne embalaže krivi DROE,  da se ne morejo medsebojno dogovoriti glede njenega prevzemanja. Na sprenevedanje ministrstva opozarja dejstvo, da smo družbe Slopak, Surovina in Interseroh januarja 2011 podpisale medsebojni sporazum, v katerem smo natančno dogovorile, v kakšnem deležu in po katerih komunalah bo posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo zagotavljala prevzemanje odpadne embalaže, saj so se težave, ki smo jim priča sedaj, zaradi nedorečenih zakonodajnih okvirov začele že pojavljati januarja.  Direktorica  direktorata za okolje je takrat takšen sporazum zavrnila kot neveljaven.

Zaradi neodzivnosti ministrstva, nepripravljenost na strokoven dialog in vztrajanju na pomanjkljivi zakonodaji lahko v Sloveniji sistem ravnanja z odpadno embalažo razpade, embalaža pa ostane  breme lokalnim skupnostim. Eni DROE že grozi stečaj in ne pobira več odpadne embalaže, ki se posledično kopiči pri komunalah. Ministrstvo za okolje in prostor namesto, da bi konstruktivno in dolgoročno pristopilo k trajni ureditvi sistema, grozi komunalam z inšpekcijskimi pregledi, pritiska na komunale k povečanju deleža ločene zbrane embalaže in navsezadnje sedaj z različnimi oblikami groženj zahteva od Interseroha, da pobere vso odpadno embalažo, ki se je nakopičila pri komunalah. Upravičeno se sprašujemo, zakaj ministrstvo namesto groženj ne zagotovi stabilnega in učinkovitega sistema prevzemanja te embalaže s strani DROE.

Pomembno se nam zdi opozoriti tudi na dejstvo, da vsi dogodki in znaki kažejo na to, da se posamezni akterji pripravljajo na prevzem, monopolizacijo in posredno privatizacijo sistema za ravnanje z odpadno embalažo. To velja še posebej za embalažo, ki jo zberejo komunalna podjetja pri gospodinjstvih, saj postajajo odpadki, še posebej odpadna embalaža iz papirja, plastike in kovin, strateški surovinski vir prihodnosti. Slovenska podjetja, ki dajejo na trg izdelke v embalaži in ki jih nato gospodinjstva ločeno zbirajo in oddajajo komunalnim podjetjem, bodo morala letno vplačati v sistem 50 mio EUR, ocena vrednosti surovin,  ki nastajajo iz embalaže  pa  je 30 mio EUR.

V Interserohu se zavedamo pomena konkurenčnosti DROE za finančno učinkovitejše ravnanje z odpadno embalažo za slovensko gospodarstvo in podpiramo delovanje večjega števila družb. Zavedamo se tudi, da je v interesu zavezancev, da deluje več družb, s katerimi se lahko pogajajo za ugodno ceno. Je pa pri tem potrebno opozoriti, da interesi tistih ki želijo sedaj prikazati,  da sistem ravnanja z odpadno embalažo ne deluje in želijo vpeljavo monopolne javne službe, delno ali celoti, niso enaki interesu podjetij oziroma zavezancev, ki dajejo na trg odpadno embalažo. Zato bi bilo zato potrebno skrbno pretehtati vse posledice (predvsem za gospodarstvo), kakšne posledice bi za njihovo konkurenčnost imelo dejstvo, da se sistem prevzemanja odpadne embalaže sedaj zruši in se v naslednji fazi monopolizira in posredno privatizira.

Interseroh  naslavlja na vas ta apel v časih, ko se v javnosti vsak dan srečujemo z izjavami in    programom in obljubami v smeri krepitve gospodarstva, višanja njegove konkurenčnosti na evropskih in ostalih trgih  ter razbremenitvam, ki bi vodile v boljši finančni položaj slovenskih gospodarskih družb. Ravnanje  z odpadno embalažo je žal pri vseh dejavnikih, ki vplivajo na konkurenčnost, prezrto.  Zato apeliramo za vzpostavitev takšnega sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki bo imel jasne pravne podlage, urejeno gospodarsko okolje in ki bo omogočalo takšno konkurenčno delovanje DROE, ki bo usmerjeno v dobro okolja, družbe in  gospodarstva.

Celotna dokumentacija v podkrepitev  odprtemu pismu je dosegljiva na spletni strani www.interseroh-slo.si

Mateja Mikec, direktorica, Interseroh, d.o.o.

Recikliranje baterij in akumulatorjev

Nekdaj smo med sprehodom po gozdu včasih naleteli na kakšno dolinico, v kateri so “počivali” pralni stroji, akumulatorji in celo kakšno prastaro kolo. Žal ni bilo tako poredko, vsi pa smo se zavedali, da so akumulatorji, iz katerih lahko iztečejo precej nevarne snovi, še posebej nevarni. Danes imamo to srečo, da lahko recikliramo skoraj vsako baterijo, ne glede na to, ali vsebuje srebro-oksidov, nikelj-metal hidriden, nikelj-kadmijev, alkalni manganov ali cink-ogljikov elektrokemični sistem. Zato je čas, da več izvemo o tem pomembnem procesu!

Moramo vedeti, da zato, ker baterije in akumulatorji vsebujejo nevarne snovi, kot so živo srebro, kadmij ter svinec, NE spadajo med mešane komunalne odpadke, še manj pa na divje odlagališče. Baterije so prav tako nevarne, le da so v manjših “paketih”, zato moramo z obojimi ravnati kot z nevarnimi odpadki. Konec koncev, kaj pa bi se zgodilo, če bi vsak odvrgel star akumulator, katerega nevarne snovi bi pronicale v zemljo ali vodo in bi to pristalo v naših telesih?

Nova pravila

Že leta 2006 je EU z novelo direktive o baterijah uvedla stroga pravila za shranjevanje in recikliranje odpadnih baterij z namenom varovanja zdravja ljudi in varstva okolja. Oboje je zagotovljeno ob pravilnem zbiranju in recikliranju rabljenih baterij. Res pa je, da so za pravilno ravnanje z njimi odgovorni že proizvajalci, distributerji in trgovci, vendar to ne pomeni, da lahko potrošniki pogledamo vstran. Slovenija je novelo prenesla v nacionalno zakonodajo leta 2008, tako da od tedaj naprej nihče več nima izgovora za nerecikliranje teh nevarnih odpadkov.

Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji narekuje odgovornost končnemu uporabniku, ki ima tri možnosti, kaj narediti z odpadnimi baterijami in akumulatorji. Prepustiti jih mora ali distributerju prenosnih baterij in akumulatorjev, ali izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premičnih zbiralnicah ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, lahko pa jih odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Nikakor jih ne smemo odlagati v mešane komunalne odpadke. Dodan je tudi pogoj, da morajo biti pred oddajo na pravem mestu odpadne baterije in akumulatorji hranjeni ločeno od ostalih odpadkov.

Globe in zgled

Baterije vsebujejo številne kovine, ki so škodljive za zdravje ljudi in za okolje, med njimi so tudi svinec, kadmij in srebro – nevarne težke kovine. Zbiranje in recikliranje rabljenih baterij preprečuje sproščanje teh nevarnih snovi v okolje, hkrati pa pomaga pri varčevanju z energijo in naravnimi bogastvi. Nova direktiva je omejila količino strupenih snovi, ki ji lahko spustimo v okolje, saj nad pravilnim ravnanjem z odpadnimi baterijami in akumulatorji bdijo inšpekcije, ki lahko kršiteljem uredbe o prodaji, pravilih za zbiranje, predelavo in odstranjevanje izrečejo globo od 4.000 do 40.000 evrov.

Ali ste vedeli, da evropski potrošniki vsako leto odvržejo več kot 800 tisoč ton avtomobilskih akumulatorjev, 190 tisoč ton industrijskih akumulatorjev in 160 tisoč ton prenosnih baterij ter akumulatorjev? Slovenci se glede recikliranja baterij počasi izboljšujemo, saj poleg kazni narašča tudi okoljevarstvena osveščenost, vendar smo še daleč za Nemci, ki so skoraj že dosegli 100% reciklažo glede na kupljene baterije in akumulatorje. Naj nam bodo za vzgled!

Kaj lahko storimo?

• baterije za domačo uporabo uporabite večkrat; kupujte baterije, ki jih lahko ponovno napolnite in si priskrbite polnilec zanje;
• če je možno, napajajte napravo z elektriko;
• če imate napravo, ki jo lahko uporabljate na baterije ali elektriko, vzemite baterije iz nje, medtem ko je priklopljena na elektriko;
• če gre za napravo, ki jo uporabljate le ob določenih obdobjih, v obdobju mirovanja vzemite baterije ven;
• pri nakupu nove električne naprave bodite pozorni na njen način polnjenja, saj imamo vedno večjo izbiro naprav, ki se polnijo s pomočjo sončne energije.

Pravila recikliranja:

• povprašajte svojega mehanika, če lahko poskrbi za star akumulator; v veliki večini vam tega ne bo odrekel;
• ker veljajo za nevarne odpadke, da jih komunalna podjetja navadno zbirajo dvakrat letno, si preberite več o terminih zbiranja na lokalni spletni strani ali pa pokličite svoje komunalno podjetje;
• baterije in akumulatorje lahko zamenjate ali oddate tudi na večjih bencinskih črpalkah in v zbirnem centru, o katerih se spet lahko pozanimate na komunalnem podjetju;
• baterije lahko oddate tudi v trgovinah s sorodnim blagom in supermarketih, večina trgovin ima že na voljo zbiralnike, ki jih pogosto najdemo ob blagajni.

Ali je zagotovljeno učinkovito ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami?

V obdobju pred dnevom spomina na umrle Ministrstvo za okolje in prostor sprožilo kampanjo, s katero je pozvalo, k zmanjšanju števila sveč, ki jih prižgemo na grobovih,  saj so te, če ne gredo v predelavo,  kar precejšnja obremenitev za okolje. Zato je sedaj  ključno vprašanje,  kako  je v Sloveniji urejen sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, kakšne so bile količine zbranih odpadnih nagrobnih sveč in kako je bilo poskrbljeno za njihovo snovno predelavo in s tem zmanjšanje vplivov na okolje.

V Sloveniji sta vzpostavljeni dve shemi za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, nosilca obeh shema pa sta družbi  Interseroh in Prons. V letošnjem letu ima Interseroh 51,50-odstotni tržni delež in  Prons 48,50-odstotni.

V letu 2010  je družba Interseroh zbrala približno 1.280 ton odpadnih nagrobnih sveč in jih v celoti predala v predelavo podjetju Plastkom na Jesenicah, ki je tudi celotno količino predelal.  V prvih treh kvartalih je bilo na trg danih skupaj 4.135.228,36 kg odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je bilo v shemi Interseroh  2.129.843,00 kg  in v shemi Prons 2.005.385,36 kg.  Vseh skupaj je bilo zbranih 1.643.430,00 kg odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je Interseroh zbral  922.390 kg, Prons pa  721.040 kg.  Ne glede na to, da je v letu 2011 prišlo do  začasnega prenehanja delovanja družbe Plastkom, ki ni pravočasno pridobila vseh dovoljenj za predelavo, je Interseroh reševal vprašanje predelave nagrobnih sveč z njihovim začasnim skladiščenjem in z dobrimi poslovnimi odnosi z družbo Prons, saj so si obojestransko in s trimesečnimi izravnavami priskočili na pomoč. Tako je v določenem obdobju Prons, zaradi težav z delovanjem podjetja Plastkom, od izvajalcev javnih služb prevzemal več odpadnih nagrobnih sveč kot je bil njegov tržni delež, Interseroh  pa je po tretjem kvartalu letošnjega leta  zbral 75.944 kg ton odpadnih nagrobnih sveč več kot  je njihov tržni delež in tako izravnal manjkajočo razliko.  Dobro sodelovanje obeh družb, ki se je izkazovalo  predvsem skozi redne trimesečne medsebojne izravnave, je pripomoglo, da se odpadne nagrobne sveče, ne glede na zaplete s predelavo, niso kopičile pri  komunalnih podjetjih, in so zgled, kako bi se lahko družbe za ravnanje z odpadno embalažo dogovorile tudi, kako rešiti problem glede prevzema odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe.

Kako zmanjšati uporabo plastike v vsakdanjem življenju?

Plastika nas spremlja na vsakem koraku, zato menimo, da bi jo bilo izredno težko nadomestiti v vsakdanjem življenju. Vendar že manjše spremembe lahko močno zmanjšajo uporabo plastike, če pa neredimo izračun na letni ravni, smo lahko prepričani, da smo naredili veliko za okolje.

Po nakupih z vrečko

Ena najbolj preprostih pa tudi najbolj učinkovitih sprememb, ki vas poleg tega ne bo veliko stala, je, da se po nakupih odpravite s cekarjem ali vrečko iz blaga. Agencija za zaščito okolja v ZDA je izračunala, da v razvitem svetu letno porabimo do 1000 milijard plastičnih vrečk. Od tega jih recikliramo manj kot 1 odstotek. Nesmiselno, sploh glede na to, da obstaja alternativa. Na trgu je na voljo ogromno cekarjev in vrečk iz blaga v številnih ljubkih barvah in oblikah, zato je odločitev za menjavo tudi modno podkrepljena. V primeru, da ste nagnjeni k temu, da cekar v ključnem trenutku pozabite doma ali se pogosto odločate za nenapovedane obiske trgovin, shranite katero od malih zložljivih vrečk v ročno torbico. Narava vam bo hvaležna!

Izbirajte eko embalaže

Kupujte izdelke v embalažah iz razgradljivih materialov. Namesto pijač v plastenkah raje posezite po tistih, ki so shranjene v steklenicah. Hranite pri sebi steklenico za vodo ali drugo pijačo. Tako vam ne bo treba uporabljati ponujenih plastičnih lončkov. Izogibajte se nakupom pijač za ‘po poti’, saj večino prodajajo v neekoloških plastičnih lončkih. Nosite s seboj svojo skodelico ali uporabite keramično, ki se jo da ponovno uporabiti.

Kupujte na tržnici

Nakup sadja ali zelenjave na trgu ni koristen le za vaše zdravje, pač pa tudi za zdravje planeta. Pakirano sadje in zelenjava, ki ju dobite v trgovinah, je namreč ovito s plastiko. Pri nakupu na tržnici prosite, naj vam nakupljeno shranijo v papirnato vrečko. Na tržnici kupujte tudi jajca. Ob nakupu prinesite svojo škatlico za hrambo ali pa kupite jajca v ponovno uporabnih papirnatih embalažah. Poleg tega boste z nakupovanjem na tržnici podprli tudi slovensko domačo pridelavo in naše kmetovalce.

Premišljeno v supermarketu

Bodite pozorni na to, v kakšni embalaži so zapakirani izdelki, ki jih nakupujete. Izogibajte se vseh, ki so pakirani v plastiko. Kupujte kruh v pekarni ali ga pecite sami, pakiranemu pa se odrecite. Ne kupujte čistil, ki so pakirana v plastični embalaži. Detergente za pranje perila kupujte pakirane v kartonastih škatlah, torej trdne in ne tekoče. Kupujte v delikatesi. Sire in salame naj vam zapakirajo v škatle, ki ste jih prinesli s seboj, ali pa prosite, naj vam jih zavijejo le v papir, brez dodane plasti plastike. Enako velja za meso. Ne kupujte že pripravljenih, v plastiko zavitih kosov. Ne kupujte jogurta, ampak si ga pripravljajte sami.

Pijte vodo iz pipe

V Sloveniji imamo srečo, da nam v večini primerov iz pipe teče čista pitna voda. Kjer je voda pitna in dovolj kvalitetna, ni nobene potrebe po nakupih vode v plastenkah. Ko kupite vodo, pravzaprav kupite predvsem plastično embalažo, ki onesnažuje planet. Za izdelavo ene same plastenke ustekleničene vode proizvajalci porabijo približno 10 litrov vode. Seveda pa lahko vodo kupite tudi v steklenicah.

Ukrepi v kopalnici

Namesto gela za tuširanje, pakiranega v plastično steklenico, uporabljajte milo v kosih. Nekatere vrste mila v kosih so primerne tudi za pomivanje posode. Namesto dezodorantov, inperspirantov uporabljajte parfume, ki so shranjeni v steklenih steklenicah. Osvežilec prostora nadomestite z dišečo svečko, eteričnim oljem ali dišečo paličico.

Uredite smeti

Plastične smeti hranite ločeno, v posebni vreči za smeti. Tako boste imeli med drugim tudi pregled nad tem, koliko plastike porabi vaše gospodinjstvo. Presenečeni boste, koliko se je zares nabere tudi, če pazite. Za manjše nabore smeti, uporabljajte papirnate vrečke, namesto plastičnih. Če le zmorete, si privoščite razgradljive vrečke za smeti. Kupujte toaletni papir, ki je ovit v papir, ne v plastiko.

Eko kuhinja

Čistila v plastičnih embalažah nadomestite z eko čistili iz kisa in sode, ki jih naredite sami. Plastično folijo za hranjenje izdelkov nadomestite z aluminijasto, lahko pa uporabite tudi povoščen papir. Namesto plastičnih vžigalnikov uporabite vžigalice. Namesto papirnatih brisač in serviet uporabite brisače in serviete iz blaga. Na ta način boste zmanjšali količino smeti in s tem količino plastičnih vreč, ki jih potrebujete zanje.

Pripomočki za otroke

Uporabljajte stekleničke za otroke, narejene iz naravnih materialov. Otroku kupujte igračke iz blaga, lesa in drugih naravnih materialov. Kupujte plenice iz blaga. Za otroške zabave ne kupujte plastičnih krožnikov in jedilnega pribora – uporabite raje papirnate krožnike in navaden pribor.

Tehnični izdelki

Ne kupujte zgoščenk, raje si omislite nakup glasbe in filmov preko spleta. Uporabljajte baterije, ki se jih da ponovno napolniti. Telefon kupite pri ponudnikih, ki menjajo staro za novo. Enako velja za druge tehnične aparate.

Znebite se plastike

Morda menite, da bi bilo nadomestiti vso plastiko, ki jo uporabljate, težko in drago. V resnici je dovolj le nekaj preprostih sprememb, s katerimi lahko zaživimo v večjem sožitju z okoljem.

Zakaj plastika ogroža okolje?

Prvič: vsa plastika ni primerna za reciklažo. Ostanki plastičnih izdelkov, ki se znajdejo v naravi, ogrožajo živali. Znanih je več primerov, ko so v prebavilu naplavljenih mrtvih morskih živali ali ptic našli kose plastike. Če plastiko sežigamo, nastane plin dioksin, ki je eden od dvanajstih za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal ali ‘POP’ (persistant organic polutants). Sežiganje plastičnih mas povzroča onesnaženje zraka, vode in hrane.

Zakaj je plastika nevarna za naše zdravje?

Plastika vsebuje nevarne snovi, ki jih proizvajalci dodajajo, da bi povečali vzdržljivost in uporabnost embalaže. Podatki o tem, iz česa vse je sestavljena določena plastika, so v nekaterih primerih poslovna skrivnost, to pa pomeni, da njihovega morebitnega vpliva na naše zdravje zaradi pomanjkanja informacij niti ne moremo ugotoviti. Nekaterim plastičnim masam med drugim dodajajo bisfenol A (BPA) in ftalate. Ti dve kemikaliji se lahko izločita v hrano, kadar je embalaža izpostavljena visoki temperaturi ali s staranjem plastike. Vplivata tudi na človeške hormone. Strokovnjaki jima pripisujejo škodljive učinke, kot so manjše število spermijev pri moških, oteženo delovanje spolnih organov pri obeh spolih, ‘poženščenost’ pri fantkih in hiperaktivnost pri punčkah. Problematična je sicer vsaka plastična embalaža, toda kar se tiče zdravja, velja še posebna previdnost pri embalaži, označeni z oznakami oznakami 1 (PET/PETE), 3 (PVC), 6 (PS) in 7 (PC/PLA). V prvo skupino sodijo nekatere plastenke čistila za posodo, plastenke olja, plastenke jogurta, v drugo nekateri bidoni za športnike, v tretjo in četrto nekatera pakiranja sira itd.

Recikliranje plastike

Plastiko je težko reciklirati, saj gre za izdelke, ki zahtevajo različne postopke predelave. Ločevanje je tako zelo oteženo in posledično drago, saj je treba pred predelavo natančno ločiti različne vrste plastike. Kako se nek plastičen izdelek reciklira (če se), nam povedo oznake na plastiki. Plastika, ki jo je mogoče reciklirati, je označena z Mobiusovo zanko. Številka znotraj zanke pomeni, kolikšen del izdelka je recikliran. Plastični pokrovčki za steklenice na primer nosijo oznako 6, plastenke za pijačo pa oznako 1.

Vodni užitki, osvežitev, dobra glasba brez odpadkov!

Bazeni energije, ki jih od leta 2000 v sodelovanju s Termami Ptuj organizira Klub ptujskih študentov, so eden najbolj množičnih poletnih zabavnih dogodkov za mlade v regiji. Tudi letošnji se bodo odvijali v Termah Ptuj, in sicer 8. julija od 12. ure naprej. Sproščenost, zabava in aktivno preživljanje prostega časa tradicionalno zaznamujejo to prireditev, letos pa se poleg vsega obeta še fešta brez odpadkov. V goste namreč prihaja Eko-koncept!

Bazeni energije je prva večja prireditev v Sloveniji, na kateri se bodo Društvo Ekologi brez meja in Fundacija Z glavo na zabavo predstavili s skupnim okoljskim projektom Eko-koncept. Ključni cilj projekta je zmanjševanje količine odpadkov na javnih prireditvah, zato razvijamo premično pralnico plastičnih kozarčkov za večkratno uporabo, ki bo potovala po vseh večjih prireditvah po Sloveniji in tako pomembno prispevala k zmanjšanju količine odvržene plastike.

Na Ptuju premične pralnice še ne bo, bo pa vsak obiskovalec prireditve ob prihodu za kavcijo 1 EUR dobil v uporabo plastični kozarček, ki ga bo ob ponovnem naročilu pijače samo zamenjal, po uporabi vrnil, mi pa bomo poskrbeli za pranje. Tudi svoj evro bo dobil nazaj, za vsak nov kozarček pa bo plačal 1 EUR, tako da bo na koncu dobil nazaj toliko, kot je vplačal – pod pogojem, da bodo kozarci v dostojnem stanju. Po pranju bodo vsi plastični kozarčki ponovno uporabljeni na novih prireditvah, za kar bo poskrbel Eko-koncept. Tako bomo za 90 % zmanjšali količino odpadkov po prireditvi in dokazali, da skrbimo za okolje tudi med zabavo. In da to sploh ni težko. Organizator prireditve prav tako že več let skrbi, da se vsi odpadki na prireditvi odložijo v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov.

O projektu Eko-koncept

Dve nevladni organizaciji, Društvo Ekologi brez meja in Ustanova: fundacija Z glavo na zabavo, sta letos združili svoje moči in skupaj pripravili vrsto zanimivih in hkrati družbeno koristnih aktivnosti, ki jih ponujamo organizatorjem množičnih javnih prireditev.
Končni cilj projekta je storitev pranja lončkov za večkratno uporabo s pomočjo potujoče pralnice, kar bo omogočilo prehod prireditev na dogodke brez odpadkov in hkrati zaposlitev težje zaposljivim skupinam prebivalstva! Podobne prakse v Nemčiji in Avstriji kažejo, da pranje posode prinaša ne le okoljske (zmanjšanje nastalih odpadkov), temveč tudi finančne prednosti, saj so stroški čiščenja prizorišč vse večji.

Kdo smo partnerji projekta Eko-koncept?

Projekt Eko-koncept izvajata nevladni oganizaciji Društvo Ekologi brez meja in Fundacija Z glavo na zabavo. Delno je financiran s strani Evropskih socialnih skladov. Nosilec projekta je Društvo Ekologi brez meja – tu najdete več o nas.

In kdo je Fundacija Z glavo na zabavo?

Fundacija z glavo na zabavo je neprofitna organizacija, ki si na prireditvah prizadeva za bolj odgovoren odnos mladih do škodljive rabe alkohola in opozarja na nezdružljivost uživanja škodljivih substanc z aktivno udeležbo v cestnem prometu. Deluje že več kot 10 let in jo slovenski državljani prepoznavajo po naslednjih sporočilih:

• Z glavo na zabavo pooseblja zdrav in aktiven življenjski slog, še posebej med mladimi;
• Predstavlja pozitivno alternativo aktivnega preživljanja prostega časa in zdrave zabave, kjer za dobro počutje ne potrebujemo alkohola, tobaka in prepovedanih drog;
• Z glavo na zabavo je sinonim za popolno nezdružljivost uporabe alkohola in drog z aktivno udeležbo v cestnem prometu.

Njene prepoznavne aktivnosti bodo ključno pripomogle tudi k promociji Eko-koncepta.

Zakaj je projekt, kot je Eko-koncept, tako zelo potreben?

Na javnih prireditvah, kot so družabne, glasbene, športne in ostale, nastajajo velike količine odpadkov, ki se jih zaradi pomešanosti z biološkimi odpadki težko ločeno zbira. Ker gre običajno za enkratne dogodke, se na njih uporabljajo kozarci ter ostala posoda za enkratno rabo (posoda je narejena iz plastične mase ali ustrezno obdelanega kartona). Mnogokrat se zgodi, da je posoda za enkratno rabo zdrobljena na več manjših kosov ali pa odvržena v okolici in ne v improviziranih zabojnikih za odpadke. Po končani prireditvi plastični kozarci in krožniki za enkratno rabo ter ostanki hrane v najboljšem primeru končajo skupaj v enotnem zabojniku ter na koncu na deponiji, kjer se razgrajujejo še nadaljnjih 500 let. Povsem razgradi pa se nikoli – plastika kot mikro delec za vedno ostane v našem okolju.

Ocenjuje se, da na 20-ih največjih prireditvah v Sloveniji nastane preko 800 kubičnih metrov plastičnih odpadkov. S temi odpadki bi napolnili okoli 400 srednje velikih gospodinjskih zabojnikov za odpadke (120 l) na eno prireditev!

Ekspertiza »Vergleichende Ökobilanz verschiedener Bechersysteme beim Getränkeausschank an Veranstaltungen« iz leta 2008, ki so jo podprle državne ustanove iz Avstrije, Nemčije in Švice je pokazala, da so kozarci za večkratno uporabo tudi ob upoštevanju okoljskega odtisa pranja in prevoza ekološko mnogo ustreznejši.

Eko-koncept je prvi projekt v Sloveniji, ki na to problematiko odgovarja s konkretnimi rešitvami, hkrati pa razvija nova in zelena delovna mesta.

Ali pijete sveže ali reciklirano mleko?

Ali ste tudi vi prejeli email, da lahko mleko s pretečenim rokom pošljejo zopet h proizvajalcu, ki ima zakonsko dovoljenje, da lahko ponovi proces pasterizacije pri 190 stopinjah in ga da ponovno na trg? Po zakonu naj bi se lahko ta proces ponovil kar 5x.

Proizvajalec je zavezan objaviti kolikokrat je ponovil ta proces in ga tudi objavi, vendar na svoj način, zavedajoč se, da se nihče ne vpraša, če je bilo kupljeno mleko predelano že večkrat. Skrivnost je napisana spodaj, na dnu tetrapaka, z majhnimi številkami.

Recimo da je napisana številka 12345, manjkajoče število nakazuje kolikokrat je bilo mleko ponovno dano v obtok. Recimo 12 45, manjka številka 3 – to pomeni, da je bilo mleko 3x pretečeno in zopet prevreto. To pa še ni vse, ker v paketu, kjer je 12 tetrapakov, bo pri nekaterih manjkala številka pri drugih pa bodo vse številke.

To pomeni, da je bila celotna pošiljka enako tretirana. Na tak način podjetja bogatijo, torej tako, da reciklirajo pokvarjeno mleko in tisti, ki nosi posledice smo seveda mi, ki pijemo kar pijemo.

Kaj je res?

Na Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo:

Res lahko proizvajalec tudi do petkrat pasterizira mleko? Tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije smo prejeli kar nekaj verižnih e-pisem, ki jih v zadnjem času (ponovno) pošiljajo po e-pošti.

Ste tudi vi prejeli e-sporočilo s podobno vsebino:
“Mleko s pretečenim rokom pošljejo zopet k proizvajalcu, ki ima zakonsko dovoljenje, da lahko ponovi proces pasterizacije pri 190 stopinjah in ga da ponovno na trg. Po zakonu se lahko ta proces ponovi 5x….”

V pismu še navajajo, kako lahko potrošnik na osnovi oznak na embalaži “ugotovi”, kolikokrat je bilo kupljeno mleko že ponovno pasterizirano.

Sporočilo je izmišljotina. Preverili smo tudi pri Tetrapaku in Ljubljanskih mlekarnah, ki so nam povedali, da so številke in oznake na spodnji strani embalaže namenjene sledljivosti za samo embalažo, saj tako zahtevajo veljavni predpisi za sledljivost embalaže.

V Tetra Paku tiskajo dizajne na več trakovih hkrati, ki pa so za potrebe sledljivosti oštevilčeni. 12 45 označuje, da je bil paket tiskan na 3. traku v proizvodnji.

Iz sektorja za varno hrano, krmo in zdravila na Veterinarski upravi so pravijo, da živilo po pretečenem roku uporabnosti ne sme biti v prometu, saj ni varno za uživanje.

Prvi eko-showroom v Sloveniji

Udeleženi vse svoje pridelane biološke odpadke v okviru dogodka skompostirali in tako simbolično nakazali na »novo življenje« v Ljubljani

Ljubljana, 7.6.2011 – Ventovarna, inženiring za čisto okolje bo na enem mestu združila tako domače kot tudi tuje ponudnike storitev in proizvodov ter ponudila odgovore na vprašanja »kako do drugačne, bolj ekološko osveščene bivalne kakovosti« – tudi prek izobraževalnic, dogodkov, okroglih miz, …

Ventovarno, inženirig za čisto okolje, predstavljajo mlad tim; dva arhitekta Špela Colja in Marjan Lipičar ter Joži Gašperšič – trojica, ki želi javnosti predstaviti prepih idej in ponuditi odgovore na vprašanja o trajnostnem razvoju, ki pa ne omejuje hkrati tudi udobja kakovosti bivanja. Osnovno idejo, na enem mestu ponuditi možnosti/priložnosti številnim ponudnikom udobja bivanja z upoštevanjem odgovornega odnosa do okolja, bodo dodali vsebino, ki bo – kot verjamejo sami – prinesla veter idej in odgovorov na vprašanja »kako«.

»Sooblikovanje vsebine ponudbe, odprtost za sodelovanje z enakomislečimi ponudniki tako storitev kot tudi proizvodov, so naše vodilo«, je povedala Špela Colja, ena od treh izvršnih direktorjev Ventovarne. Marjan Lipičar je dodal«: Ventovarna latinsko pomeni tovarno vetra, in prav slednjega se vedno bolj zavedamo. Naše bivanje potrebuje vetra pravih idej, in prav te podpiramo v Ventovarni«. Bolj kot organske širitve si namreč Ventovarna želi vsebinskega prepiha obstoječe ponudbe kakovostnega, a ekološko sprejemljivejšega življenja. »Vse, kar ponujamo, živimo tudi sami«, so dodali in obljubili, da je prostor Ventovarne namenjen številnim enako mislečim domačim ponudnikom, ki jim ponujajo sodelovanje in prostor, znanje in nove možnosti; vse z namenom ponuditi alternativo – bolj kakovostno bivanje brez kančka krive vesti do okolja. Drugačno kulturo sonaravnega bivanja.

Na skupno skoraj 500m2 zunanjih in več kot 350m2 notranjih prostorov Ventovarne, na Masarykovi 17 (v neposredni bližini glavne železniške postaje) obiskovalcem v preizkušnjo in v uživanje ponujajo najnovejše smernice v bivanju;  skozi materiale, ki so prijazni človeku in okolju, z minimalnim ogljičnim odtisom. Razkošju vrtnega pohištva, elementu lesa, v harmoniji z naravnim kamnom,  keramiko ter elementom vode ter svetlobe, ki predstavljajo zgolj naravne in reciklirne produkte enakomislečih okoljsko odgovornih podjetij, bodo v  Ventovarni skušali dodati novo dimenzijo.  Joži Gašperšič, zadnji del triperesne deteljice Ventovarne, ki bo tudi v prihodnje skrbela za razširitev vsebine, izobraževalne delavnice in aktivno vključevanje v projekte Eko šol, že napoveduje nadaljnje sodelovanje z Občinami. Slednje, kot pravi, so tiste, ki lahko poleg posameznikov samih bistveno pripomorejo pri zmanjšanju ogljičnega odtisa prebivalcev in javne uprave in tako prispeva k trajnostnemu razvoju okolja s katerim sobivamo.

»Kljub temu, da proaktivno spreminjamo predstavo  o  našem načinu življenja, naših vrednotah, našem okolju, lahko z  okoljem živimo v simbiozi in ravnovesju«, so nakazali tudi skozi dogodek ob otvoritvi, v okviru katerega so povabljene pozvali k aktivnemu sodelovanju pri zmanjšanju ogljičnega odtisa druženja. Slednji je postregel z »ničelnim ogljičnim odtisom bioloških odpadkov«. Vse »pridelane« biološke odpadke so namreč povabljeni sami odlagali v izredno kakovostne izotermične kompostnike (eden bo skrbel za odpadke Vetovarne kar na njihovem vrtu), ki bodo vse v naslednjih 6 tednih predelali v kompostno zemljo za »novo življenje«.

Naprej »