Plastična embalaža vsak dan?

Nekaterim plastičnim izdelkom se je možno izogniti, nekatere je možno reciklirati …

Plastenka ter nakupovalna vrečka sta definitivno dva plastična proizvoda, ki sta najbolj pogosta in za katera obstajajo alternative. Namesto plastenk raje kupite termovko, ki jo lahko vzamete s seboj kamorkoli, plastične nakupovalne vrečke pa lahko nadomestite z nakupovalnimi vrečkami za večkratno uporabo, katere so narejene iz trpežnega najlona ali bombaža.

Večina ljudi se še vedno ne zaveda, da je ustekleničena voda večinoma slabše kvalitete, kot tista iz pipe. V Sloveniji imamo namreč izredno čisto in z minerali bogato vodo, vendar se večina ljudi ne zaveda njenega potenciala. Torej, zakaj bi zapravljali denar za plastenke, ko pa imamo doma kvalitetno vodo na dosegu roke?

Plastične vrečke so prav tako kot plastenke nepotrebne, saj so lahko nadomestljive. Realnost ne namreč takšna, da sta le 2% plastičnih vrečk reciklirana, ostale vrečke pa se po navadi znajdejo kje v naravi in morju, kar pa predstavlja spet drug problem.

Torej premislite, ko boste naslednjič zopet stali na blagajni in boste želeli seči po plastični vrečki, ali je to res potrebno.

10 odpadkov, ki nikakor ne sodijo v koš za smeti

Obstajajo predmeti in substance, katere uporabljamo vsak dan, vendar so okolju tako nevarna, da jih nikakor ne bi smeli odlagati v naravo ali v navadne kontejnerje in zbiralnike za smeti. Prav tako se jih ne sme odlagati oz. spuščati v vodo preko odtokov pri pranju.

Za lažjo vam bomo v nadaljevanju navedli 10 stvari, katerih ne smete odlagati v naravo oz. spuščati v odtoke, ter kako se teh predmetov znebiti na okolju prijazen način:

1. Varčne  žarnice (CFL) – vsebujejo sicer majhno vrednost živega srebra, vendar nastane problem, ko ljudje množično začno odlagati te žarnice, saj se lahko živo srebro izlije v vodne zaloge. Najbolje je, da te žarnice odnesete v večje centre, kjer imajo zbirne kontejnerje.
2. Li-ion baterije – po navadi se da te baterije ponovno napolniti in jih lahko najdemo v manjših napravah (npr. mobilnih telefonih). Kemikalije, ki se nahajajo v teh baterijah se lahko izlijejo iz embalaže in prav tako onesnažijo vodo. Zato se je dobro pozanimati, kje v Sloveniji obstajajo zbirni centri za te baterije.
3. Vse vrste elektronskih naprav so izdelane iz strupenih sestavin, katere niso biološko razgradljive in predstavljajo potencialno grožnjo naravi. Po Sloveniji obstajajo lokalni zbirni centri, ki sprejmejo elektronske naprave.
4. Avtomobilske tekočine – gorivo, tekočina za čiščenje vetrobranskega stekla, zavorna tekočina, tekočina proti zmrzovanju, olje, akumolator, … vse naštete tekočine onesnažujejo okolje in če pridejo v stik z vodo se stvar še poslabša. Zato se je potrebno pozanimati, kje po Sloveniji se nahajajo centri, kateri to tekočino zbirajo ter na koncu varno reciklirajo.
5. Barva – vse vrste barve so strupene za okolje. Tudi za te predmete obstajajo zbirni centri po Sloveniji.
6. Kemikalije za razvijanje fotografij – res je, da je razvijanje fotografij doma skoraj šlo že “iz mode“, vendar ima še vedno mnogo uporabnikov doma kemikalije, katere so ostale. Tudi teh nikakor ne zlivajte v odtoke, ampak jih nesite v zbirni center.
7. Korozivne kemikalije – te kemikalije so zelo nevarne za okolje in če pridejo v stik s pitno vodo je škoda še toliko večja.
8. Kemikalije, katere uporabljamo za dom, vrt in travo – pesticidi, insekticidi, itd predstavljajo smrtno grožnjo živalim, ter rastlinam če jih odvržemo v naravo.
9. Plinske cisterne – v teh cisternah po navadi shranjujemo propan, kateri je hitro vnetljiv. Res pa je, da se propan da relativno hitro reciklirati, zato ne odlašajte z obiskom zbirnega centra v vaši bližini.
10. Gorljiva čistilna sredstva – tudi tu tvegamo možnost eksplozije, katera škoduje okolju, saj se v ozračje sprostijo nevarni plini.

Vsakdo izmed nas ima doma vsaj enega izmed omenjenih proizvodov. Vendar pa je stvar posameznika, kako se bo tega proizvoda znebil. Vendar pomnite, da vsaka malenkost v prid naravi pomeni boljši jutri.

« Previous Page