Plenice kot gorivo?

Ah … ti Japonci, vedno nas šokirajo z novimi izumi! Tokrat z nenavadno reciklažo plenic za odrasle.

Populacija Japoncev se stara. Število rojstev je začelo upadati, s tem pa se je zmanjšalo tudi število uporabe otroških plenic. Vendar pa se je ravno nasprotno povečala proizvodnja plenic za odrasle; v preteklem letu je bilo tako proizvedenih kar 5 milijard takšnih plenic. Seveda pa so iznajdljivi Japonci to takoj izkoristili.

Japosnko podjetje Super Faiths je izdelalo SFD Recycle System – stroj, ki avtomatično zmelje, posuši in sterilizira plenice z bolnic in domov za ostarele in jih spremeni v pelete, ki se jih uporablja za gorivo. Ti peleti, ki so brez bakterij, pa lahko nato uporabimo v komercialne namene za grelce iz biomase ter pečice na pelete.

Res je, da v Evropi že imamo nekaj predelovalnih obratov, ki se ukvarjajo z reciklažo plenic. Vendar pa se lahko zgoraj omenjeni stroj namesti direktno v bolnice ali domove za ostarele. Bolnišnica v Tokiu si je zato že priskrbela dva takšna stroja, ki predelata več kot 600 kg plenic na dan.

Kako recikliramo kartuše?

Podjetje Hewlett-Packard, ki izdeluje kartuše, ki so eden izmed tistih izdelkov, ki jih ponavadi po navadi kar dobro preplačamo je eno izmed mnogih, ki so se odločila za recikliranje.

Podjetje reciklira svoje kartuše že od leta 1991 in je v tem času recikliralo že kar neverjetnih 300 milijonov kartuš! Danes kartuše reciklirajo na malce drugačen način, kot so jih včasih. Sedaj jih namreč ne meljejo, ampak jih razstavijo v uporabno plastiko, kar si lahko ogledate v spodnjem videu.

Res je, da je razstavljanje teh kartuš veliko počasnejše, kot pa če bi jih kar zdrobili, vendar pa je rezultat veliko bolj čist. Ko kartuše enkrat razstavijo, zmešajo material z 75 do 80 procentov plastenk. Mešanici pa nato dodajo kemične aditive, ki plastiko utrdijo.

HP pa je poskrbel tudi za to, da je podjetje zmanjšalo materiale, ki gredo v embaliranje kartuš. S tem pa so posledično zmanjšali tudi odpadni material, kar je odlična novica za okolje.

Miljon evrov iz smetnjaka

Ta članek je namenjen nenavadnemu človeku po imenu Curt Degerman. Curt  je bil človek, ki se je večino časa zadrževal sam zase v manjšem mestecu na Švedskem, kjer so ga ljudje pogosto videvali na kolesu, ali pa v bližini smetnjakov iz katerih je jemal steklenice, plastenke ter pločevinke, da bi jih recikliral.

Nekateri bi tako verjetno predvidevali, da je bil Curt ‘klošar’, nikoli ni dokončal šole, se poročil ali imel svoje družine. In ko je leta 2008 umrl pri starosti 60 let, je večina mislila, da za seboj ni pustil dosti… vendar pa so se še kako motili.

Ko je končno nastopil dan, ko so ocenili vso Curtovo premoženje so odkrili, da je to vredno več kot milijon evrov! Vso to premoženje pa je zapustil svojemu bratrancu, ki ga je na vsake toliko obiskal. Nihče v vseh teh letih ni namreč vedel, da je potem, ko je obhodil vse tiste smetnjake, prebil več ur v lokalni knjižnici in prebiral finančne časopise. Tako je skozi čas postal pravi borzni mojster, ki je pametno investiral skromno vsoto denarja, ki jo je pridobil iz recikliranja. Poleg tega pa je poleg pločevink ter steklenic imel tudi neverjetnih 124 palic zlata.

Na žalost pa je kot po navadi, po njegovi smrti in razkritju njegovega premoženja njegova razširjena družina želela del tega bogastva.

Vseeno je nauk zgodbe ta, da je potrebno le malo potrpežljivosti, da se dokopljemo do bogastva. Pa naj bo to materialno ali pa naravno. Curt si je v tem primeru z recikliranjem omogočil dostop do milijonov, zakaj si torej svet ne bi mogel opomoči z našo pomočjo in bolj skrbnim ravnanjem?

Reciklirajte vaš mobilnik

Danes že skoraj ni človeka v razvitem svetu, ki ne bi imel vsaj enega mobilnega telefona. In ker današnji trend narekuje, da bi naj bili v koraku s časom, je ogromno ljudi začelo (pre)hitro menjati svoje ‘stare’ mobilne telefone za bolj moderne ali zmoglivejše. Vendar pa se je potrebno starega mobilnika znebiti pravilno.

Povprečna življenska doba mobilnega telefona je danes postala nekaj manj kot 18 mesecev. V reciklažo pa pride le 1 % vseh mobilnih telefonov, kar je dokaj zastrašujoč podatek. Za Ameriški trg je bilo izračunano popvrečje, da se na leto ‘upokoji’ kar 130 milijonov mobilnikov! Od teg pa skoraj vsi vsebujejo svinec, ki je nevaren za povodje, če pride v stik z njim. Nevarni pa so tudi tisti telefoni brez svinca, saj ti skoraj zagotovo vsebujejo večje količine bakra, niklja, cinka ter antimona, ki končajo na smetiščih.

Zato naredite nekaj dobrega za okolje že s tem, da se pravilno znebite vašega starega mobilnega telefona. To pa storite tako, da ga enostavno odnesete na mobilni center, kjer bodo vzeli stare telefone ali pa vam povedali, kam lahko odvržete svojega. Te telefone bodo nato pravilno reciklirali in tako preprečili, da bi nevarni elementi ter kemikalije prišli v stik z okoljem.

Kam s papirnatimi vrečkami?

Ali ste med tistimi potrošniki, ki so nekoliko bolj osveščeni in v trgovini vzamete papirnato vrečko namesto plastične?

Na ta način seveda pomagate pri zmanjšanju odpadkov. Papirnate vrečke je seveda lažje reciklirati, vendar pa se velikokrat zgodi, da se vam po stanovanju na koncu vseeno valjajo stare papirnate vrečke, ki se jih ne morete znebiti.

Le malo papirnatih vrečk je narejenih iz recikliranih ali alternativnih vlaken. To pomeni, da je vseeno bilo potrebno posekati drevo, da so iz njega lahko naredili vrečke. Res je, da danes na veliko recikliramo papir, vendar pa so lahko papirnata vlakna reciklirana le nekajkrat, saj se s časoma začnejo razgrajevati.

Zakaj torej ne bi popolnoma izkoristili potenciale papirnate vrečke, preden jo pošljete na recikliranje?

Potrebno je imeti le malo domišlije in kaj hitro boste uspeli najti kakšno pametno idejo. Za začetek pa je tu nekaj nasvetov:
Papirnate vrečke so odlične za obložitev kletk za živali ali za kakšen smetnjak. Prav tako jih lahko uporabite za zavijalni papir za knjige, ki bodo zdržave veliko dalj časa, če bodo zavite. V papirnato vrečko pa lahko zavijete tudi kakšno darilo in nato vse skupaj domiselno okrasite. Vanjo lahko tudi shranjujete ostale papirnate odpadke in vse skupaj, ko je polno odnesete do najbližjega zbiralnika papirnatih odpadkov …

Boeing 747 kot restavracija

Recikliranje je vedno bolj popularno, pa ni rečeno, da lahko recikliramo le manjše stvari kot so plastenke, steklo, pohištvo, …

Vedno več se ‘reciklira’ tudi starejše objekte in po novem tudi letala! Boring 747 je bilo prvo večje letalo za komercialno uporabo. V Severni Koreji pa so našli odsluženemu  Jumbo Jet-u novo delo – spremenili so ga v restavracijo!

Res je, da izgleda takšna restavracija sredi mesta malce nenavadna, saj prekrivajo krila letala okoliške hiše in stanovanja. Vendar pa je to še najmanjši problem. Letalo je namreč že drugič ostalo brez ‘službe’, saj so restavracijo do danes že izselili iz letala. Letalo pa še vedno sameva nas mestom, kjer počasi propada.

Seveda bi se spodobilo, da bi letalo odstranili in ga dejansko končno reciklirali tako, da bi komu dejansko koristilo. Vendar pa temu ni tako.

Ali ste ekološko osveščeni?

Večino raziskav na področju okolju prijaznih sprememb ima podoben zaključek – stvari, ki jih kupujemo in embalaža, ki je del teh stvari, sta največja krivca za današnje globalne probleme.

Veliko več energije se porabi za proizvodnjo teh stvari, kot pa je pokurimo an avtocesti. Proizvodi, ki jih kupimo, papir ter plastika, v katere je določen proizvod zapakiran, skupaj predstavljajo kar 44% vseh emisij. Problem je v tem, da je danes na trgu enostavno preveč ponudbe.

Zato je nujno potrebno reciklirati stvari, saj s tem damo naravi nekaj nazaj. Reciklaža papirja je odličen primer, saj s tem, ko recikliramo vedno več papirja, omogočimo zmanjševanje sekanja gozdov. Reciklaža plastičnih proizvodov zmanjša odvečno plastiko, ki se ponavadi kopiči na smetičih. Reciklaža steklenih izdelov je prav tako koristna, saj v reciklažnih tovarnah ne potrebujejo toliko energije za pretvorbo trdega stekla nazaj v njegovo tekoče stanje. Aluminijasti deli (sem spadajo tudi pločevinke) so odlično reciklažno sredstvo, saj lahko aluminij reciklirajo 100% – to pomeni, da ne zavržejo ničesar, življenska doba aluminija pa se z leti recikliranja ne poslabša.

Seveda je materialov za reciklažo še veliko več, zato si vzemite čas za te stvari. Dobro pa je tudi, da v trgovinah kupite izdelke, ki so narejeni iz recikliranih delov. Ti niso nič slabši od drugih izdelkov … na nek način so celo okolju prijaznejši.

Seveda pa je najboljša obramba pred ekološko onesnaženostjo zmanjšati vsakodnevne nakupe. Dobro presodite, kaj zares potrebujete, in česa ne. V mislih pa imejte tudi naslednje dejstvo – bolje je kupiti zelenjavo in sadje, ki ga sami izberete, kot pa tisto, ki je že v naprej zapakirano v embalažo. Ne pozabite, potrebni so le majhni koraki!

Plastična embalaža vsak dan?

Nekaterim plastičnim izdelkom se je možno izogniti, nekatere je možno reciklirati …

Plastenka ter nakupovalna vrečka sta definitivno dva plastična proizvoda, ki sta najbolj pogosta in za katera obstajajo alternative. Namesto plastenk raje kupite termovko, ki jo lahko vzamete s seboj kamorkoli, plastične nakupovalne vrečke pa lahko nadomestite z nakupovalnimi vrečkami za večkratno uporabo, katere so narejene iz trpežnega najlona ali bombaža.

Večina ljudi se še vedno ne zaveda, da je ustekleničena voda večinoma slabše kvalitete, kot tista iz pipe. V Sloveniji imamo namreč izredno čisto in z minerali bogato vodo, vendar se večina ljudi ne zaveda njenega potenciala. Torej, zakaj bi zapravljali denar za plastenke, ko pa imamo doma kvalitetno vodo na dosegu roke?

Plastične vrečke so prav tako kot plastenke nepotrebne, saj so lahko nadomestljive. Realnost ne namreč takšna, da sta le 2% plastičnih vrečk reciklirana, ostale vrečke pa se po navadi znajdejo kje v naravi in morju, kar pa predstavlja spet drug problem.

Torej premislite, ko boste naslednjič zopet stali na blagajni in boste želeli seči po plastični vrečki, ali je to res potrebno.

Naprej »