Zelene pobude za pametno Ljubljano

V mestih danes živi že več kot polovica svetovnega prebivalstva. Mesta ustvarijo kar 80 odstotkov vseh emisij CO2 in so v vseh pogledih pomemben dejavnik klimatskih sprememb – tako v njihovem povzročanju kot tudi v boju z njimi. Raziskave, ki jih je Siemens izvedel v različnih mestih po Evropi in ZDA, kažejo, da le majhen del okoljskih ciljev lahko dosežemo zgolj z ukrepi mestnih oblasti. Pomembno je, kako živimo, ravnamo in se odločamo prebivalci mest in organizacije, ki v njih poslujejo.

Električni avto eRUF Greenster je opremljen s Siemensovim pogonom in elektroniko.

To je bil ključen razlog, da je v Ljubljani zaživel projekt Ljubljana, pametno mesto. Njegov namen je pod enim imenom povezati vse okoljske pobude mesta Ljubljane, jih sporočati prebivalcem na prijazen in poljuden način, ter nevsiljivo, predvsem z lastnim zgledom osveščati meščane o okoljskih posledicah vsakdanjih dejanj.

V sklopu projekta, ki je del mednarodne Siemensove pobude Smart Cities (podobni projekti potekajo še v 12 drugih državah po Evropi in svetu), sta najprej zaživeli spletna stran www.ljubljanapametnomesto.si in stran na Facebooku.  Ste vedeli, da so bile pred kratkim zamenjane vse azbestne strehe na ljubljanskih šolah in vrtcih? Koliko ljubljanskih gospodinjstev vso svojo elektriko že dobiva s pomočjo energije sonca? In za koliko so se zmanjšale emisije CO2 iz TE-TOL zaradi uporabe novih tehnologij in kakovostnejšega premoga? V Okoljski izkaznici lahko dobite te in še mnoge druge informacije.

Za najbolj okoljsko radovedne in ozaveščene bo zanimiva nagradna igra Moje virtualno drevo. Zanimiv okoljski kviz, ki nam pove, kakšne učinke povzročamo z vsakodnevnimi ravnanji, vsak teden tri izžrebance nagradi s simpatičnimi, okoljsko obarvanimi nagradami: narejene so iz okolju prijaznih materialov, v Sloveniji in po okolju prijaznih postopkih.

V sklopu projekta je Siemensova ekipa strokovnjakov za tehnično opremo objektov naredila tudi pregled energetskih prihrankov v dveh ljubljanskih osnovnih šolah.

Hitro napajanje avtomobilov bo ključni člen električne mobilnosti.

Analiza je pokazala, da imajo javni zavodi še precej rezerve pri svojih izdatkih za energijo in da bi lahko v omenjenih objektih prihranki za energijo znašali vsaj 30.000 EUR letno, investicija v potrebno opremo, s katero bi prihranke dosegli, pa bi se povrnila prej kot v petih letih. Z energetsko prenovo obeh šol bi se zmanjšale tudi emisije CO2, in sicer vsaj za 166 ton letno.

Siemens je sicer vodilni svetovni ponudnik zelenih tehnologij. S svojimi izdelki in rešitvami, instaliranimi pri kupcih po vsem svetu, je samo v letu 2009 prispeval k zmanjšanju emisij CO2 za 210 milijonov ton. Sodeluje tudi v razvojnih projektih na področju električne mobilnosti ter inteligentnih električnih omrežij in obnovljivih virov energije.

oglasno sporočilo

Vpogled v suho preteklost Afrike

Raziskava dreves v severozahodnem delu Afrike je pokazala, da so ta doživela večja obdobja suše v 13, 16 in sedaj v 20 stoletju.

Skupina znanstvenikov iz različnih držav je uporabila informacije pridobljene z drevesnih letnic starih dreves v Afriki in tako dobila vpogled do leta 1179. Eno od dreves, ki so ga našli v Maroku, pa datira celo v leto 883!

Večina  severne Afrike spremlja vremenske informacije že 50 let, vendar pa so takšne analize seveda prekratke, da bi lahko razkrile kaj se je dejansko dogajalo v preteklosti v tej klimatski regiji.

En izmed najbolj pomembnih načinov, da bi lahko razumeli klimatsko variabilnost je uporaba t.i. proksi zapisa in ena izmed najbolj zanesljivih metod je prav pregled letnic dreves. Ta zapis je namreč zapis zgodovine, pridobljen preko opazovanja naravnih fenomenov, v tem primeru drevesne letnice.

Omenjena ekipa je torej prva, ki je zbrala celo mrežo kronoloških podatkov preko severne Afrike, pri čemer je analizirala vzorce preteklih suš. Razultat teh raziskav pa je, da trenutna suša 20 stoletja soupada z izsledki, ki so jih izdelali klimatski modeli; na sušo torej definitivno vplivajo tudi novodobne klimatske spremembe.

Raziskave klimatskih sprememb so dobile lasten superračunalnik

Nekaj svetovno najbolj zmogljivih računalnikov že nekaj časa delujejo na področju raziskav klimatskih sprememb in rešitev, vendar pa je njihov čas razporejen med več globalnih problemov.

Sedaj pa je temu konec, saj je bil v te namene podarjen superračunalnik, ki bo izdeloval algoritme in kalkulacije za klimatske spremembe.

Izdelovalec računalnikov Cray je bil pred kratkim financiran s 47 milijoni dolarjev s strani Ministrstva za energijo, da izdelajo računalnik, katerega bodo lahko uporabili za analize in predvidevanja klimatskih sprememb.

Prvi takšen računalnik se bo imenoval XT6 in bo v rokah laboratorija za klimatske spremembe že do konca leta.

Cray pa bo laboratoriju izdelal še en, bolj zmogljiv računalnik do leta 2011 z imenom Baker in glede na to, koliko denarja je namenjeno za izdelavo takšnega računalnika, bo ta nedvomno eden izmed najhitrejših super-računalnikov v svetovnem merilu.

Busheva administracija zavirala raziskave

NASA namerava do leta 2015 povečati financiranje za raziskave, ki obsegajo podnebne spremembe kar za 62%, da bi nadoknadila, kar je bilo zamujeno med Bushevo administracijo.

Tako so pri NASI naznanili povečanje sredstev znanstvenikom, ki raziskujejo klimatske spremembe, čeprav je to v bistvu le neke vrste korekcija dramatičnega znižanja proračuna, ki ga je ukazala Busheva administracija.

Vseeno pa bo le NASIN Earth Science Division dobil 2.4 miljarde dolarjev v naslednjih petih letih, ostali NASINI sektorji pa bodo za enkrat morali še počakati.

Trenutno ima NASA v orbiti 13 satelitov, vendar pa je le eden izmed njih presegel svojo življensko dobo. In to je razlog, zakaj bi lahko v prihodnje NASA igrala manjšo vlogo v prihodnosti, če ji nebi namenili več sredstev. Subvencija bo tako omogočila nadgradnjo zastarelih sistemov, inovacije ter nadomestitve. Omenjena divizija bo sedaj lahko izvedla deset novih misij, pri katerih bodo zbirali informacije glede pokritosti ledu, temperatur ocenanov, ozonske luknje ter vprašanja koliko CO2 se sprosti zaradi človeških vplivov.

Res je, da so te stvari morda bile za nas dokaj nevidne, vendar pa je moral biti to za NASO velik udarec, saj je Busheva administracija zavirala dostop do podrobnih podatkov, ki so bistveni za naše razumevanje današnjega sveta.

Nahranimo svet – dejstva in utvare

Večina se nas ne zaveda, da ogromen delež ljudi, ki stradajo, dejansko živi v državah, ki imajo hrane še preveč. Organizacija Food and Agriculture, ki sodi pod okrilje Združenih Narodov trdi, da že sedaj proizvajamo kar 1,5-krat toliko hrane, da bi lahko nahranili cel svet, vendar pa vseeno strada kar vsaki sedmi človek na Zemlji.

Namesto da bi proizvajali toliko hrane, da bi ta zadostovala lokalnim potrebam, industrijsko kmetijstvo proizvaja toliko hrane, da jo prodaja po svetu. In odkar se je takšna vrsta kmetijstva od leta 1950 kar potrojila, je na svetu lačnih več ljudi, kot pa jih je bilo 20 let nazaj. Manjši kmetje so zato primorani prodati svojo zemljo večjim korporacijam, saj si ne morejo več privoščiti, da bi sami gojili hrano.

Varnosti preskrbe s hrano ne bo mogoče doseči z tehnološkimi popravki, kot na primer genetskim inženiringom. Ljudje, ki jim hrane primanjkuje, morajo namreč priti do obdelovalnih površin, da bi lahko poskrbeli za svoje osnovne potrebe, ali pa vsaj priti do denarja, da bi si lahko hrano privščili v trgovinah. Genetski inženiring tako le ‘zamaskira’ dejanske probleme, ki so krivi za svetovno lakoto, kot na primer socialni, politični, ekonomski in okoljevarstveni. Glavni razlogi za lakoto so torej:

Revščina in pomanjkanje sredstev

Lakota in manipulacija sta direkten rezultat pomanjkanja oziroma izključitve osnovnih pridelovalnih sredstev:  obdelovalne površine, gozd, morje, voda, semena, tehnologija, …

Nepravični izmenjalni in trgovski režimi

Trenutni trgovski sistem postavlja jug v nemogočo situacijo. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) daje subvencije njihovim agrikulturnim sektorjem, ki prekašajo celoten bruto domači proizvod (BDP) podsaharske regije v Afriki. Subvencionirani izvozi, umetno postavljene nizke cene ter legalizirana odlagališča Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki so jih ustvarile bogate države, predstavljajo nepravično trgovanje, s katerim se soočajo revne države.

Raziskave

Osredotočenost raziskav na industrijsko agrikulturo, kot pa na potrebe marginalnih kmetov pogosto zanemarjajo razvoj agrikulturnih tehnik, ki zmanjšujejo vložke, ter lažje nadzorovanje. Kmetijske raziskave na mednarodnem ter nacionalnem nivoju pa so orientirane predvsem na industrijsko kmetovanje.

Kemikalije v vašem telesu

Biomonotoring ali praksa testiranja ljudi o njihovi izpostavljenosti kemikalijam je lahko dobra ideja. Takšne raziskave lahko nudijo pomembne podatke o mnogih medicinskih skrivnostih. In zakaj?

Zato, ker se lahko kemikalije povežejo z našimi geni že v začetku življenja, posledice pa so opazne šele čez nekaj desetletij.

Sprememba hormonov, ki jo je povzročila kemikalija, lahko vpliva na metabolizem, škoduje normalnemu razvoju, ter povzroči rakava obolenja. Tudi jetra niso sposobna očititi vseh strupov, ki jih zaužijemo vsakodnevno.

Zato bo Center za kontrolo in preventivo bolezni izvedel do sedaj najbolj obširno bionadzorovano raziskavo, kamor bodo vključili 500 popkovin, katere bodo testirali za različnimi kemikalijami.

Do sedaj pa so preko raznih raziskav že ugotovili:

• Raziskava iz leta 2005 je pokazala, da odraslo telo nosi v sebi kar 148 različnih kemikalij.
• Novejša raziskava pa je pokazala, da se je nivo teh kemikalij dvignil v teh letih za kar 43%, kar pomeni, da odrasel človek nosi v sebi 212 različnih kemikalij.
• Rezultati neprofitnih organizacij pa so dali podobne rezultate, čeprav je bilo v njihovih raziskavah vključenih manj ljudi. Te raziskave pa so pokazale, da se kemikalije nahajajo tudi v sistemu novorojenčkov in so najverjetneje prišle v njihov sistem preko popkovine.
• Od leta 2005 so znanstveniki odkril, da večina Američanov v sebi nodi razne pesticide, dioksine, poliklotirane bifilene (PCB), Dikloro-Difenil-Trikloroetan (DDT), …

O temah, kot so zdravje, razstrupljanje telesa in nevarne snovi v hrani smo na našem portalu že veliko pisali v naši rubriki zdravje & prehrana, vendar naj vas ponovno opomnimo, da malo pobrskate po starih člankih.

Evropske ptice umirajo

Švedski znanstveniki so odkrili veliko število divjih ptic v okolici Baltskega morja, katere umirajo zaradi nenavadne paralize, ki jo povzroča napredno pomanjkanje tiamina (vitamin B1) v jajcih, katera izležejo ptice.

Ekipa iz univerze v Stockholmu pravi, da je zadostna stopnja tiamina bistvena za razvoj živcev. Tega pa po izslednih primanjkuje pticam v jajcih, jetrih ter možganih, kar zmanjšuje populacijo ptic.

Vse pa ni tako črno-belo, saj naj bi te paralizirane ptice lahko pozdraviti s terapijo tiamina. Profesor Lennart Balk, ki je vodilni pri tej raziskavi, je ugotovil, da ima kar 78% ptic, ki so jih uporabili v raziskavi to vrsto paralize (28 od 36 opazovanih ptic). Seveda stopnja tiamina na različne vrste ptic vpliva na različne načine.

Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da nekatere vrste ptic sploh ne morejo izvaliti jajc, kar lahko dolgoročno vodi do izumrtja nekaterih vrst ptic.

Na žalost pa znanstveniki še vedno niso odkrili, kaj dejansko povzroča to vrsto paralize.

Premik ure vpliva na infarkt

Švedski strokovnjaki so ugotovili, da sprememba časa vpliva na pogostost srčnih infarktov. Njihove raziskave so pokazale, da je v prvih treh dneh po spomladanski spremembi časa (ko se nočni počitek zmanjša za eno uro) več infarktov kot v ostalih mesecih v letu.

Po drugi strani se v jesenski časovni spremembi (ko se nočni počitek podaljša) število infarktov zmanjšuje.

Strokovnjaki svetujejo, naj se občutljivi ljudje izogibajo nenadnim spremembam biološkega ritma. Ugotovljeno je bilo, da te časovne spremembe vplivajo bolj na ženske, saj je pogostost infarkta v pomladnih mesecih večja kot pri moških predstavnikih. Prav tako je učinek spremembe dnevnega urnika večji pri mladih ljudeh, kot pri starejših nad 60 let. Predvidevajo, da so mlajši ljudje bolj obremenjeni s poslovnim razporedom, medtem ko je dnevni razpored starejših bolj prilagodljiv. Na svetu v tistih državah, ki uporabljajo spremembo urnega zamika zaradi večje izkoriščenosti dnevne svetlobe in posledično prihranka energije, živi več kot 1,5 milijarde ljudi.

Naprej »