Nad molje s sivko, poprovo meto in evkaliptom

Skoraj v vsakem stanovanju moramo oblačila, ki jih trenutno ali za dlje časa ne uporabljamo zaščititi pred nepovabljenimi gosti, molji. Molji nam lahko naredijo precej škode, če se naselijo v omarah z oblekami. Na tržišču je mogoče dobiti kar nekaj vrst sredstev, ki odganjajo ali uničujejo molj. Veliko jih ima kot osnovno ali pomožno sestavino sivko. Kako si pomagamo doma, brez kupovanja dragih pripravkov proti moljem? Molje odganja vonj sivke, evkalipta in poprove mete.

Prav vse tri lahko gojimo doma v posodah, gredici ali na vrtu.

Sivki namenimo na vrtu sončno lego z dobro odcednimi tlemi, saj ne prenese zastajanja vode. Zalivati je pravzaprav ni potrebno, morda samo prvo leto po sajenju, toliko da ji malo pomagamo, da se dobro ukorenini. Če pa jo gojimo kot posodovko, jo moramo vsako leto spomladi presaditi v svež substrat, da bo rastlina imela dovolj hranil in nam bo vsako leto cvetela.  Cveti od maja pa do septembra. Po cvetenju je cvetove potrebno porezati. Sivko najlažje razmnožimo s potaknjenci. Lahko pa poskušamo tudi s semeni, čeprav imajo nekateri križanci sivke sterilno seme ali ga sploh ne tvorijo, v tem primeru pa lahko seme kupimo. Čez zimo pa je priporočljivo sivko pred mrazom ustrezno zaščititi oziroma prenesti v zavarovane prostore, odvisno od tega kje živimo.

Poprova meta je večletna rastlina, ki zraste 50 do 90 cm v višino. Za rast potrebuje deloma senčna ali sončna mesta. Uspevala nam bo v vlažnih, lahkih s hranilnimi snovmi bogatih tleh. Cveti od junija do avgusta in tik pred cvetenjem nabiramo zelene liste. Razmnožujemo jo s potaknjenci. Navadno jo gojimo na vrtovih ali gredicah, zelo redko kot lončnico.

Domovini evkalipta sta Avstralija in Tasmanija. V naravi doseže višino tudi do 70 m. Cveti od februarja do junija. Evkalipt lahko uspešno gojimo tudi pri nas, na srečo nam ne bo zraslo tako visoko drevo. Ima srebrno-modro listje kar naredi evkalipt tudi okrasno drevo. Gojimo ga lahko vsaj nekaj časa kot posodovko ali ga posadimo na vrtu, kjer mu odmerimo dovolj prostora. Postavimo ga na sončno mesto. Prezimi lahko tudi zunaj, če smo doma v krajih, kjer zime niso posebej ostre in če ga primerno zavarujemo. Za rast potrebuje precej  vode in ga je v poletnih mesecih potrebno prav veliko zalivati. Zaradi svojega značilnega aromatičnega vonja odganja tudi molje.

Pest posušenih omenjenih zelišč, zavijemo v bombažni kos blaga in ga povežemo s trakcem. Naredimo več takih zavitkov, saj močnejši kot je vonj tem bolj bodo oblačila zaščitena.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agronomije

Skalnjak

Skalnjak lahko uspešno popestri vaš vrt. Rastline, kamenje in večje skale bodo pričarale rajski prostor, če boste poskrbeli tudi za žuborenje vode, pa bo vse še toliko bolj prikupno in privlačno. Z vodo boste pričarali ne le za estetski videz skalnjaka, temveč tudi za praktični, saj bodo rastline in grmičevje imele vodo ves čas na razpolago in bodo z vsrkanjem kapljic poskrbele, da ne bodo presuhe.

Za začetek dela boste potrebovali vrtno orodje, rastline, kamenje, skale in lopatko. Škodovalo ne bo niti, da si priskrbite voziček, s katerim boste lažje prevažali težko kamenje iz enega konca vrta na drugega. Kamenje lahko kupite v vrtnih centrih, kamnolomih ali jih najdete v bližnji okolici. Nato določite lokacijo, kjer naj bi skalnjak stal, očistite prostor, odstranite travo, začnite s polaganjem zemlje in kamenja, vmes naredite kakšno še bolj ravno teraso. Sprva uporabite večje kamne, ki jih položite bolj globoko v zemljo, s čimer poskrbite za boljšo stabilnost skalnjaka, nato postavite še manjše, bolj nepravilnih oblik. Pustite domišljiji prosto pot, a ob se poskušajte čim bolj približati naravnemu videzu. Poskrbite, da bo vse dobro stalo na mestu in nato očistite kamen in zemljo pleveli. Med vsem tem načrtujte prostor, kamor boste posadili rastlinje, grmovje, prilagodite ga velikosti in obliki vrtnega prostora.

Rastline, ki jih običajno uporabimo, kadar se odločimo za skalnjak, so tiste, ki se dobro počutijo v bolj suhih območjih, čeprav bodo dobro uspevale tudi vse nizke in počasi rastoče rastline, tudi druge, če jim bomo seveda priskrbeli ugodne pogoje za rast in razvoj. Za nasvet, katero rastje uporabiti, povprašajte strokovnjaka v vrtnih centrih, ne boste pa zgrešili z uporabo magnolije, ki bo pritegnila pozornost v času cvetenja, vključite še šaš, orlico, zajčji mak, bergenijo, netresk, dobro misel, svišč, homulico, petoprstnik, plamenko, krvomočnico, materino dušico, jeglič, nageljček, alpsko nebino in druge. Bodite pozorni na to, katere rastline rastejo v določeni sezoni, katere rabijo več vlage, katerim ustreza bolj senčni del, kakšna je dolžna življenjske dobe rastlin, njihova velikost, hitrost rasti, koliko časa cvetijo in kako primerne so za kombinacijo z drugim zelenjem.

Če imate manj časa, potem boste izbrali bolj nezahtevne rastline, v nasprotnem primeru pa je vaša izbira precej bolj pestra in raznolika. Izbrati je treba pravo prst, ki mora vsebovati dovolj hranil, zato jim mnogi pogosto dodajajo kompost, šoto, pesek, gnojila, odvisno od tega, koliko je ilovice in koliko humusa ter koliko je kisla prst …

Strokovnjaki svetujejo, da skalnjak postavite čim bližje vaši hiši ali dvorišču, da bo pritegnil ogromno pogledov, obenem pa je priročno, ker ga morate tudi vi redno opazovati ter spremljati vse spremembe, ki se v njem dogajajo, ga sproti čistiti pleveli, ki bi jih kasneje le stežka odstranili, ne da bi poškodovali tisto rastlinje, ki ste ga posadili. Prostor naj bo bolj suh kot moker, v nasprotnem primeru boste morali površino nekoliko bolj dvigniti, da bo odvečna voda lahko lažje odtekala. Ko se boste lotili dela, ne pozabite na vašo varnost. Bodite osredotočeni, da vam kakšen težak kamen ne pade iz rok na nogo, dvigujte z mišicami in s čim bolj ravnim hrbtom, če imate možnost, naj vam pri tem pomaga partner.

Če mislite, da ne znate ali ne morete sami okrasiti in popestriti vašega vrta za izgradnjo skalnjaka najemite profesionalce, ki vam bodo s pomočjo izkušenj zagotovo hitro in strokovno opravili delo in združili hortikulturni, estetski, ekološki in kulturni vidik svojih znanj. Za piko na i dodajte še prijetno vrtno mizico z nekaj stoli, morda presenetite s prijetno osvetlitvijo (za romantično vzdušje ob večernih urah), gugalnicami in drugimi malenkostmi, s katerim boste ustvarili kotiček, v katerega se boste vedno znova radi vračali. Skalnjak bo postal tudi priljubljeno okolje, ki ga bodo rade obiskovale živali. Vzemite si čas in jih opazujte. Metuljem, čebelam, ptičem, pikapolonicam … izkažite gostoljubje in jim pripravite zanje poseben kotiček – špranjico, luknjico, senčno točko, votlinico, poličke, na katerih se radi sončijo kuščarji, in jih spodbudite, da se čim pogosteje sprehodijo do vašega vrta.

Zdravljenje jagod

Sadike jagod, ki so bile že lansko rastno dobo okužene z rdečo listno pegavostjo ali belo listno pagavostjo, so ob novi rastni sezoni ponovno v pegah.

Tudi, če smo zasnovali nov nasad jagod, smo lahko kupili že okužene sadike in se bodo pege komaj pojavile. Zaradi združevanja peg se listi jagod lahko povsem posušijo. Brez listov pa tudi cvetov in sočnih jagod ne bo. Obe glivični bolezni na jagodah lahko preprosto pozdravimo s pripravkom iz kisa. Litru vode primešamo veliko žlico domačega jabolčnega kisa. Jagode zelo dobro poškropimo  z vseh strani, toliko, da bodo na listih nastale kaplje. Postopek ponovimo čez pet dni. Najboljše, da škropimo v zgodnjih jutranjih ali večernih urah. Poleg škropljenja pa moramo obolele liste odstraniti in sežgati ali globoko stran od vrta zakopati.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Česen – naravno zdravilo s tradicijo

Eden prvih medicinskih priročnikov,je egipčanski papirus iz 15. stoletja pred našim štetjem in navaja natanko 22 receptov za zdravljenje težav s česnom. Uporabljal se je za zdravljenje težav kot so glavoboli, bolečine v žrelu in telesna izčrpanost. Tudi grški zdravnik Hipokrat (460 do 375 pr.n.š) je predpisoval česen proti zaprtju, kopičenju vode in raku na maternici. Rimski zgodovinar Plinij (1.st.) je priporočal česen celo proti 61 različnim boleznim.

Kaj vse česen zdravi?

Česen znižuje povišan krvni tlak, ker je naravni diuretik, kar pomeni, da spodbuja izločanje urina in širi krvne žile. Danes ga uporabljajo pri zdravljenju hipertenzije, krvnih bolezni, zlasti pri povišani koncentraciji maščob v krvi, ki jih dokazano znižuje.

Znižuje tudi previsoke stopnje holesterola v krvi približno tako uspešno kot zdravila na recept. Že polovica stroka na dan lahko zniža povišan holesterol tudi za 9%. Glede holesterola strokovnjaki domnevajo, da je ob uživanju česna zavrto njegovo nastajanje v telesu, hkrati pa naj bi bilo pospešeno tudi njegovo izločanje z žolčem.

Naravni antibiotik

Med poznanimi rastlinskimi antibiotiki spada česen zagotovo med najmočnejše in najučinkovitejše. Pomaga proti streptokokom, tifusu, paratifusu ter proti različnim glivičnim obolenjem in virusom. Primerjalne raziskave z antibiotiki so pokazale, da česen celo bolje učinkuje proti koli bacilom in stafilokokom.

Česen deluje tudi močno antibakterijsko. Njegova sestavina alicin uničuje razne bakterije v črevesju, kjer česen preprečuje tudi gnitje, tako da olajša razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij, to pa pripomore k ravnotežju črevesne flore. Tako delovanje česna preprečuje nastajanje črevesnih plinov, raznih krčev, drisk in širjenje škodljivih sestavin, ker preprečuje, da bi se absorbirale in s tem prodrle v kri, prek katere bi lahko povzročile motnje v organizmu.

Česen je dober tudi za kri

Česen preprečuje krvne strdke, redči kri, zaradi česar lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo. Lahko tudi lajša bolečine, ki so pvezane z zamašenimi ali zožanimi arterijami v nogah.

Pomlajevalni učunki

Česen spodbuja in pomlajuje možgane in imunski sistem, saj lahko obnavlja možganske in imunske funkcije torej funkcije, ki s staranjem oslabijo. Lahko celo pomaga preprečevati in zmanjševati pozabljivost. Zavira splošno staranje in propadanje telesa, ki ga pospešujejo napadi prostih radikalov na celice.

Vir: Barbara Gradič Oset

Nega sobnih rastlin in gabezov čaj

Pri negi sobnih rastlin velja nekaj pravil in priporočil. Pojavu bolezni in škodljivcev se bomo izognili, če bomo le upoštevali nekaj preprostih napotkov. Odpornost rastlin bomo dodobra zamajali, če bomo rastline zalivali z vodo, ki smo jo ravno natočili iz pipe.
Voda, mora v posodi stati vsaj 24 ur in šele nato zalijemo rože. S tem, ko voda stoji postane mehka in sobne temperature. Koliko je potrebno rastline zalivati je odvisno od vrste rože in temperature, kjer jo imamo. Splošno pravilo pa je tako, da zalijemo samo, ko je substrat v lončku suh.

Zaradi ogrevanja stanovanj je zrak suh in tako neprimerno okolje za rast rastlin. Konice listov rastlin nam začnejo rjaveti, in to je znak, da rastlina potrebuje več vlage. Vlago nadomestimo s škropljenjem. Veliko rastlin pa ne prenese rednega škropljenja, zato pri teh naredimo naslednjo zvijačo. V podstavek nasujemo pesek in nekaj kamenja. Pesek naj bo vedno rahlo vlažen. Ali pa lonček z rastlino damo v nekoliko večji lonček, vmesni prostor pa zapolnimo z mivko ali peskom, ki naj bo vedno rahlo vlažen. Voda pa ne sme zastajati, kajti v tem primeru tvegamo koreninsko gnilobo. Z rahlo vlažnim peskom ali mivko pa bo imela rastlina vedno dovolj vlažno okolico.

Občasno pa je potrebno rastline tudi pognojiti, za spodbujanje rasti, lahko našim rastlinam včasih privoščimo in jim skuhamo malo gabezovega čaja. Na 500 ml vrele vode damo 2 žlici posušenih gabezovih listov. Gabezove liste prelijemo z vrelo vodo in počakamo, da se čaj ohladi na sobno temperaturo. Čaj precedimo in rastline izdatno poškropimo enkrat na teden. Čaj, ki nam ostane lahko hranimo v hladilniku en teden.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agronomije

Materina dušica ali timijan

Materina dušica ali timijan deluje protibakterijsko in protiglivično ter uničuje zajedavce kot so gliste in trakulja.
Raziskave so pokazale, da so glavne zdravilne lastnosti vrtne materine dušice povezane s flavonoidi in eteričnimi olji, timolom in karvakrolom. Pomirja kašelj in blaži krče gladkih mišic po mehanizmu blokade kalcijevih kanalčkov, lajšala pa tudi izkašljevanje. Čaj iz materine dušice izloča vodo iz telesa in pomaga pri katarjih želodca in črevesja. Čaj se pripravi kot poparek iz 1 do 4 gramov droge 3-krat na dan.

Timijan se uporablja tudi v kozmetiki in naravni kozmetiki. Mnogokrat ga najdemo v kozmetičnih sredstvih kot so: deodorant, krema, zobna pasta in tonik. Zavira gnitje, zdravi kožne bolezni in odpravlja akne.

V ljudskem zdravilstvu se uporablja proti dispepsiji (prebavnim motnjam), kroničnem gastritisu, astmi, diareji otrok, enurezi (nehotnemu mokrenju) pri otrocih, vnetju grla, vnetju mandeljnov, in proti oslovskem kašlju in bronhitisu.

Plodovi rastlin so v zimskem času še kako dobrodošli pticam

Ptice so dobrodošle obiskovalke našega vrta in okolice. S svojim petjem in letenjem naredijo dan pestrejši, živahnejši, poln življenja. V spomladanskih in vse do poznih poletnih dni pa nam pomagajo pri varovanju naših vrtnin.
Kot tako imenovano koristno žival moramo zanjo poskrbeti tudi v jesensko-zimskem času, ko je v naravi manj hrane. Pozimi poskrbimo zanje večinoma tako, da jim postavimo krmilnice oz. ptičje hišice v katere bomo nasuli razna semena. Prijaznejši  bo vrt zanje, raje se bodo vračale skozi celo leto.

Jesen je tudi primeren čas za sajenje novih rastlin.  Med novo nasajenimi rastlinami se odločimo tudi za rastlino, ki bo privabljala ptice na naš vrt in v jesensko-zimskem času nudila nekaj hrane pticam. Rastline, katerih semena ali plodovi so primerna hrana za ptice so: navadni češmin, enovratni glog, panešplja, navadna krhlika, navadna trdoleska, navadna kalina, ognjeni trn, jerebika, tisa, navadni šipek, rdeč dren, kovačnik, božje drevce, brogovita, dobrovita, črni bezeg, navadni bršljan in črni trn.

Vsi našteti grmi ali drevesa so nezahtevna glede gojenja. Nekatere med njimi pa so še posebej zanimivi tudi za našo uporabo, za čaje, marmelade in še marsikaj.

Jerebika; Rada ima hladnejše kraje. Raste tudi v nižinah, ponavadi na robu gozdov. Listi so pernati z nazobčanimi lističi, ki se jeseni obarvajo oranžno in rdeče. Cveti spomladi, cvetovi so belkaste barve združeni v socvetja. Konec poletja se razvijejo oranžni plodovi.

Šipek; Najpogosteje ga najdemo na robu gozda, v živih mejah, po zaraščajočih se travnikih in podobnih krajih. Grmasto se razraste do tri metre visoko. Cvetovi so belo rožnate barve. Jeseni se razvijejo plodiči, ki jih vsi dobro poznamo in jih najpogosteje nabiramo za čaj.

Črni bezeg je grm, ki zraste tudi do 11 m visoko. Cveti junija in julija. Cvetovi so rumenkasto beli, nabiramo jih lahko za pripravo raznih jedi ali da jih sušimo za čaj. Plodovi se razvijejo pozno poleti in so  črno vijolične jagode, ki vsebujejo rdeč sok. Ptice imajo jagode črnega bezga še posebej rade.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Ali barva oceanov vpliva na nastanek orkanov?

Morda se zdi smešno, vendar nove študije kažejo na to, da barva ocenov lahko vpliva na nastanek orkanov.
Simulacija spremembe barve oceanov v eni izmed regij severnega Pacifika je znižala nastanek orkanov za kar 70 %. Na podlagi tega znanstveniki sklepajo, da na nastanek orkanov drastično vpliva klorofil, ki daje barvo oceanom.

Raziskovalec, ki sodeluje v sklopu laboratorijev National Oceanic and Atmospheric Administration’s Geophysical Fluid Dynamics je povedal, da so znanstveniki mnenja, da je morje zelenkaste barve in ne modre, tako kot ponavadi pravimo.

V študuji, ki bo kmalu v celoti tudi objavlena bodo znanstveniki opisali kako upad koncentracije klorofila in ustrezno obarvani oceani lahko povzroči upad nastanka orkanov v ‘barvno osiromašenih’ predelih oceanov.

« Previous Page — Next Page »