Ali barva oceanov vpliva na nastanek orkanov?

Morda se zdi smešno, vendar nove študije kažejo na to, da barva ocenov lahko vpliva na nastanek orkanov.
Simulacija spremembe barve oceanov v eni izmed regij severnega Pacifika je znižala nastanek orkanov za kar 70 %. Na podlagi tega znanstveniki sklepajo, da na nastanek orkanov drastično vpliva klorofil, ki daje barvo oceanom.

Raziskovalec, ki sodeluje v sklopu laboratorijev National Oceanic and Atmospheric Administration’s Geophysical Fluid Dynamics je povedal, da so znanstveniki mnenja, da je morje zelenkaste barve in ne modre, tako kot ponavadi pravimo.

V študuji, ki bo kmalu v celoti tudi objavlena bodo znanstveniki opisali kako upad koncentracije klorofila in ustrezno obarvani oceani lahko povzroči upad nastanka orkanov v ‘barvno osiromašenih’ predelih oceanov.

Rastlinski encim spreminja emisije v gorivo

Znanstveniki so odkrili, da je rastlinski encim zmožen spreminjanja ogljikovega monoksida v propan.

Mikrob z imenom Azotobacter vinelandii najdemo v koreninah večine užitnih rastlin. Sojini kalčki tako ustvarjajo encim vanadium nitrogase, ki proizvaja amoniak iz dušika, ki se nahaja v prsti. Znanstveniki so tako poskusno ‘nahranili’ ta encim z ogljikovim monoksidom namesto z dušikom in pri tem ugotovili, da ustvarja kratke oglikove verige, dolge dva ali tri atome, kar je v bistvu propan.

Znanstveniki so mnenja, da lahko ta encim modificirajo, da bi ta lahko ustvaril še daljše verige, kar bi na koncu privedlo do tega, da bi lahko omenjeni encim ustvaril gorivo. V najboljšem scenariju bi tako lahko avtomobile poganjal lasten izpust, s čimer bi zmanjšali onesnaženost in odvisnost od nafte.

Čeprav je odkritje vsekakor vznemerljivo, pa znanstveniki poudarjajo, da so še daleč od dejanske uresničitve te zamisli.

Z namakanjem kopriv do krepkih in zdravih rastlin

Že naše prababice in babice so vedele katera zelišča oziroma rastline je potrebno namakati, kuhati,…, da dobimo naravna škropiva.

Vsem dobro poznana rastlina je navadna kopriva, ki se zelo rada naseli na naših vrtovih in nam povzroči kar nekaj dela, ko se trudimo in jo pulimo, da bi imeli vrt brez plevela. Namesto, da koprivo zavržemo  jo lahko uporabimo za pripravo škropiva.

Škropivo iz kopriv uporabljamo za zatiranje različnih vrst listnih uši, za krepitev rastlin, za povečanje odpornosti kot tudi za gnojenje, saj vsebuje tudi dušik. Škropivo pripravimo tako, da v 10-ih litrih vode namočimo 1 kg svežih kopriv, ki jih narežemo. Rastline namakamo 24 ur in ne več, saj postane v na nadaljnjih urah škropivo manj učinkovito. Če nimamo svežih kopriv pa lahko za ta namen vzamemo tudi posušene rastline, v tem primeru pa na isto količino vode damo 100 do 200 g posušenih rastlin.  Po 24 urah zmes precedimo in z dobljeno tekočin, dobro, z vseh strani poškropimo vrtnine, vrtnice, ….

Škropljenje lahko po nekaj dneh ponovimo. Ostanke kopriv, ki so nam ostali po namakanju pa stresemo na kompostni kup.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Kaj je ekologija

Ekologija je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Okolje organizma vsebuje njegovo fizično naravno bivališče (habitat), ki ga lahko opišemo z vsoto krajevnih samovzniklih dejavnikov kot sta podnebje in geologija in tudi drugih organizmov, ki si bivališče delijo. Pojasnjuje, kako živijo rastline in živali v povezavi druga z drugo, kako so odvisne od naravnih virov in dobrin (tla, voda, zrak, sončna svetloba). Preučuje prilagoditve življenjskim razmeram, kjer organizmi živijo. Znanstvenik, ki deluje na področju ekologije, je ekolog.

Kadar govorimo o konkretni vrsti ali drugem taksonu, pomeni ekologija skupek vseh interakcij tega taksona z živim in neživim okoljem, torej habitat, kjer lahko živi, njegovi plenilci, zajedavci, plen idr. V zadnjem času se izraz pogosto, a nekoliko neustrezno uporablja kot sopomenka za sorodno, a mnogo ožje področje okoljevarstva (oz. naravovarstva), ki obravnava človekovo prizadevanje za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje.

Sistemska ekologija – je področje ekologije, ki pri preučevanju povezav med različnimi prvinami ekoloških sistemov uporablja matematične metode. Sistemska ekologija se ukvarja z raziskovanjem preprostih sistemov (odnos plenilec – žrtev), kot tudi z raziskovanjem sestavljenih sistemov (raziskovanje pokrajin). Kadar se poslužuje matematičnih metod ustvarja modele ekoloških sistemov in preučuje različne medsebojne povezave sestavnih delov sistema. Analiza modelov omogoča določitev manjkajočih segmentov ekološke vede glede na modelirane sisteme, lahko pa tudi spodbuja in usmerja k natančnejšim raziskavam.

Vir: Wikipedia

Z Valentinom do čudovitih barv in bogatega cvetenja

Okenske in balkonske rastline med rastjo potrebujejo veliko hranilnih snovi. Zaloge hranil v zemlji se ob bujni rasti in cvetenju že 4- 6 tednov po saditvi zmanjšajo, zato je potrebno rastline redno dognojevati s tekočimi gnojili.

Če želite imeti barvit in bujno cvetoč balkon, enkrat do dvakrat tedensko rastline dognojite z Valentin tekočim gnojilom za cvetoče rastline. V primeru, da imate posajene pelargonije ali bršljinke, bodo še lepše cvetele ob pomoči Valentin gnojila za pelargonije.

Rastline, ki niso dovolj prehranjene, lažje podležejo vremenskim nevšečnostim, boleznim in škodljivcem, intenzivnost cvetenja je manjša, cvetovi pa nimajo izrazitih barv.

Najboljše darilo za vsako rastlino je Valentin gnojilo.

Kaktus je odličen čistilec vode

Raziskovalci z floridske univerze so odkrili, da ima vrsta kaktusa Opuntia, imenovana tudi nopales neverjetne zmogljivosti prečiščevanja vode.

Ekstrakt puščavskega kaktusa čisti vodo

Ekstrakt puščavskega kaktusa bi naj bil izredno uspešen pri odstranjevanju sedimentov in bakterij iz umazane vode, kar pa je še boljša novica pa je ta, da ta kaktus lahko uspeva po celem svetu.

Vendar pa niso znanstveniki prvi, ki so odkrili to nenavadno zmogljivost kaktusa – staroselci v Mehiki že v devetnajstem stoletju uporabljali ta kaktus za čiščenje in prečiščevanje vode. Gosta guma v kaktusu je tista bistvena komponenta, ki skrbi za čiščenje vode.

Preizkus uspešnosti filtriranja vode

Znanstveniki pa so to snov dodali vodi, katero so prej kontaminirali z sednimentom ter bakterijo. Ta snov pa je učinkovala na kontiminente tako, da so se ‘usedli’ na dno, kar je omogočilo, da so 98 % bakterij prefiltrirali iz vode.

Uporabna vrednost tega dejstva je seveda ta, da bodo lahko skupnosti, ki živijo v državah v razvoju uporabile to metodo za vsakodnevno filtriranje vode.

Nadzorovanje radioaktivnih materialov v podtalnici

Ameriški kmetijski raziskovalni center in jedrska regulatorna komisija sodelujejo pri raziskavah, saj želijo bolj podrobno raziskati gibanje radioaktivnih snovi v zemlji.

Ocena tveganja uporabe jederske energije

Njihovi izsledki bodo v pomoč pri natančnejših ocenah tveganja uporabe jedrske energije – študije, ki so bistvenega pomena pri razvoju jedrskih objektov. Ekipa je zato opremljena z orodjem za zaznavanje sevanja na daljavo, ter drugimi instrumenti za nadzorovanje vremena, prsti, rastlin in podtalnice.

Vplivi na podtalnico

Raziskovalci bodo preverjali, kako se onesnaževanje giblje skozi nasičeno območje, ki se nahaja med površjem ter podtalnico. Med preteklima dvema letoma je ekipa že izvedla številne raziskave in medtem dodajala podtalnici nestrupene markerje, pri tem pa je uporabila tudi več vrtin, da bi lahko nadzorovala učinke teh pokazalcev na treh različnih stopnjah v zemlji. Spremenljivke, ki so jih podrobno nadzorovali so bile površinski odtok, profil vlage v zemlji, nivo podtalnice in vreme.

Rezultati

Ekipa raziskovalcev je na koncu primerjala rezultate, ki so jih dobili na terenu ter računalniške simulacije, da bi se lahko naučili več o razmerah, ki lahko bistveno vplivajo na gibanje vode ter onesnaževalce, ki se nahajajo pod površjem zemlje.

Rezultat teh raziskav je pokazal, da na premikanje materiala v zemlji močno vplivata plitva podtalnica in razpoke v podzemnem območju. S temi rezultati in izsledki pa bodo lahko sedaj ugotovili, ali obstaja tveganje za gradnjo določenih jederskih objektov ali ne.

Posadite in pojejte

Začnite z načrtovanjem vašega lastnega naravnega vrta in hkrati privabite na vaš vrt koristne žuželke.

Posadite užitne rastline, pa čeprav jih nasadite le v lončke, saj se boste tako lažje povezali z naravo ter pridelali svežo in zdravo hrano. Poleg tega pa boste na vrt privabili tudi žuželke, ki so koristne za vaše rastline, zemljo in okolje.

Da bi lažje začeli, najprej premislite o koristni zamenjavi prostora; na primer zasadite sadno drevo ali pa drevo, ki bo nudilo senco. Sami veste kaj vam najbolj ustreza, tako da je najbolje, da se odločite po lastnem občutku.

Lahko pa ohranite bolj konvencionalen pristop in posadite zelenjavo ali zelišča. Pri izbiranju rastlin, ki bi jih radi posadili, pa pomnite da večina sadja in zelenjave raste najbolje, če imajo vsaj 6 ur sončne svetlobe na dan. Prav tako pa razmišljajte ekološko in temu priredite tudi vaš vrt, tudi če je še tako majhen.

Naprej »