Znebimo se polžev na naravi prijazen način

Če ste med tistimi, ki so porabili kar nekaj denarja za kemične pripravke, da bi uničili polže in so polži dobili bitko, vas vabimo, da poskušate obrniti izid v svoj prid z naravnimi načini ‘boja proti polžem’.

Takoj, na začetku naj opozorimo, da je nabiranje za prehrano ali ubijanje velikega vrtnega polža prepovedano, saj spada med zavarovane živalske vrste. Če nam preglavice na vrtu dela ravno veliki vrtni polž ga poberemo in odnesemo v naravno okolje, ob kakšen potok.

Polži nam čez noč lahko pospravijo celo gredico solate ali kakšne druge zelenjave. Torej,  naredimo naš vrt nezanimiv za polže. Okrog vrta, na gredice in med gredice posejte ali posadite vrtni ognjič, saj se ga polži zelo izogibajo in včasih je ta ukrep že dovolj. Polže odvračajo tudi kapucinka, kalifornijski mak, grobelnik, žajbelj, timijan in črnika.

Vse te rastline lahko posejemo ali nasadimo med gredicami, kar bo odvračalo polže in še naš vrt bo dobil prav posebno lep, cvetoč in zanimiv videz. Smrdita mu še bezeg in vratič, tako da lahko liste, dele teh dveh rastlin natržemo in nasujemo med gredicami. Z nasutimi listi ali deli teh dveh rastlin se bomo polžev rešili vsaj za kakšen dan.

Z golimi polži pa se rada mlaskata navadna krastača in jež. Med domačimi živalmi pa nekatere vrste rac in kokoši. Vendar, če si boste v deževnem vremenu, ko je največ polžev na planem, sposodili ali spustili na vrt raco ali kokoš pazite, da vam ne bo na koncu le ta pojedla solate. Najenostavnejši način, da se rešimo polžev pa je, da jih ročno pobiramo. Njegova sluz ni strupena, tako da brez skrbi, rokavice na roke pa bo.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Kljunaš – najbolj nenavaden sesalec našega planeta

Kaj leže jajca, je strupeno in ima raje vodo kot trdna tla pod nogami? Odgovor je enostaven … kljunaš!

To je sesalec, o katerem verjetno ne slišimo pogosto, saj prihaja iz Avstralije in tako predstavlja še eno zanimivo žival, ki je vredna omembe.

Kljunaš je ena izmed petih živalskih vrst sesalcev, ki ležejo jajca, na videz pa izgleda kot križanec med vidro in raco. Povrhu vsega, pa so ta miroljubna bitja izredno strupena, česar verjetno ne vedo vsi. Na njihovih zadnjih nogah imajo namreč žlezo, ki jo v nevarnosti uporabijo za obrambo. Res je, da pik kljunaša ni smrtonosen za ljudi, vendar pa lahko povzroči hude bolečine, strup pa imajo le moški predstavniki kjunašev.

Strupena žleza

Kot že omenjeno kljunaši ležejo jajca, njihova posebnost pa je tudi, da lovijo s pomočjo elektrolokacije. To pomeni, da lovijo plen s pomočjo zaznavanja mišične koncentracije. Dejansko to pomeni, da lahko zaznajo žival, kako krči mišice medtem ko se premika, in zato lahko točno vejo, kje se ta nahaja.

Življenski prostor

Kljunaš preživi približno polovico svojega časa v vodi, drugo polovico dneva pa preživijo v manjši luknji blizu vode. Ta žival pa ima še eno posebnost – endotermičnost. To pomeni, da ohranja svojo telesno temperaturo približno 5 stopinj nižjo od ostalih sesalcev.

Vse te karakteristike dajejo kljunašu unikatnost, kar pa na žalost pomeni, da je dostikrat tarča bioloških raziskav. Vendar pa znanstveniki še vedno niso razvozljaci celotne uganke, ki jo kljunaš predstavlja.