Gosenica, ki oponaša kačo

Ličinka vešče Deilephila elpenor ima prav posebno vrsto obrambe. Da se zaščiti pred plenilci, zna namreč oponašati kačo.
Ko se postavi v obrambni položaj, gosenica izgleda kot neke vrste kača z veliko glavo. Z gosenicami se večinoma hranijo ptice, ki jih ta metoda nemalokrat odžene stran.

Foto: Creative Commons, Wikipedia, Dreamstime

Ogrožene živali

Od leta 1996 se je na seznam ogroženih živali vpisalo 124 predstavnikov dvoživk, 1108 predstavnikov ptic, 734 predstavnikov rib, 1096 predstavnikov sesalcev in 253 predstavnikov plazilcev. Vsaka izgubljena vrsta pomeni spremembo v naravnem ravnovesju in posredno vpliva tudi na naše življenje. Žal se tega vse premalo zavedamo.

Vpliv človeških posegov

S posegi v naravo, gradnjo cest, hiš, tovarn in drugih artefaktov sodobne civilizacije odvzemamo in spreminjamo življenjski prostor številnih bitij, ki si nič manj kot mi ne zaslužijo imeti prostora na našem planetu. Omejujemo jim prostor, v katerem se lahko gibljejo, s krčenjem njihovega ozemlja pa omejujemo njihove možnosti prehranjevanja. Za lastne prehranske potrebe ali pa zgolj iz muhavosti sadimo rastline v okoljih, kjer takšna vrsta sama po sebi še nikdar ni uspevala, škropimo jih z različnimi strupi, da bi zagotovili njihovo rast in razvoj. Pesticidi, škropiva in drugi strupi na ta način pridejo v zemljo, od koder gre njihova pot do rek in jezer, življenjskega prostora rib in drugih vodnih živali. Ribe so hrana pticam, ki ko užijejo zastrupljeno ribo, poginejo tudi same.

Ribe in ptiči so pogosto žrtve človeškega onesnaževanja – zadušijo se s plastičnimi vrečkami, umirajo zaradi posledic, ki jih puščajo naftni madeži v morju. Mnoge živalske vrste izumirajo zgolj zaradi naše muhavosti. Misel, da nošnja krznenih izdelkov ni nič takega in da za en sam plašč ne more umreti toliko živali, da bi se to poznalo, ali pa da en sam škorpijon v alkoholu, ki ste ga prinesli iz Vietnama, še ne pomeni izumrtja, je arogantna in zaničevalna. Trgovina z živalmi in njihovimi deli je namreč vzrok, da so se številne vrste živali znašle na listi ogroženih. Z željo po eksotičnih domačih ljubljenčkih delamo mnogim živim bitjem vse prej kot uslugo. Zaradi naše želje po posedovanju nekaterih živalskih vrst se morajo dežele, kjer jih potem prodajo kot ljubljenčke. Mnoge med njimi umrejo že na poti, številne se težko prilagodijo na novo okolje.

Ogrožene živali, ki izumirajo

Po podatkih WWF-a iz leta 2010 so med 10 najbolj ogroženimi živalmi na planetu tiger, severni medved, pacifiški mrož, Magellanovi pingvini, orjaška usnjača, modroplavuti tun, gorska gorila, metulji monarhe, javanski nosorog in orjaški panda. Tigri (Panthera Tigris), ki so se znašli na vrhu lestvice ogroženih vrst, izumirajo zaradi krčenja gozdov, ki predstavljajo njihovo naravno okolje in zaradi divjega lova. Polarni medved (Ursus maritimus) in pacifiški mrož (Odobenus rosmarus divergens) umirata zaradi toplejšega podnebja. Modroplavuti tun (Thunnus thynnus) izumira zaradi divjega lova. Njegovo meso je namreč zelo cenjena sestavina sušijev v prestižnih restavracijah. Pri nas so na seznamu ogroženih živali netopirji, in sicer so ogrožene vse domorodne vrste. V Sloveniji se uvrščajo v tako imenovani rdeči seznam. Rdeči seznam je seznam vrst, katerih populacija ali območje razširjenosti se zmanjšujeta. Pri nas se na ta seznam uvršča skorajda 3000 vrst, ki se uvrščajo rdeči seznam. Med drugim so ogroženi rjavoprsi in beloprsi jež (Erinaceus europaeus in Erinaceus concolor), planinski zajec (Lepus timidus), bober (Castor fiber), navadna veverica (Sciurus vulgaris), volk (Canis lupus), številne vrste ptic in plazilcev ter dvoživke.

Evrazijski ris – lepotec, ki izumira

Evrazijski ris, največja mačka v Evropi, je živel na področju Slovenije od obdobja ledenih dob, dokler ni v začetku 20. stoletja zaradi človeških aktivnosti pri nas izumrl. V sedemdesetih letih so ga umetno znova naselili na Kočevsko. Sprva optimistično širjenje živali se je kmalu znova ustavilo. V 10–15 letih je število risov znova začelo upadati. Danes živi v Sloveniji le še okoli 20 odraslih risov. Strokovnjaki razlog za izumiranje risov pripisujejo majhnemu številu živali, zaradi česar so se prisiljeni pariti v sorodstvu, ter lovu na črno. Biologi predvidevajo, da bo ris postal prvi sesalec in ogrožena žival v Sloveniji, ki bo izumrl, razen v primeru, da se negativni trend drastično spremeni. Žal za zdaj ne kaže, da se bo kaj takšnega zgodilo.

Kaj lahko storimo?

Kljub temu da en sam človek ne more premakniti gora, lahko z drobnimi ukrepi, ki jih naredi vsak od nas, dosežemo ključne spremembe. Poučimo se o izumirajočih vrstah živali v našem okolju in skušajmo s primernim odnosom do okolice upočasniti njihovo izumrtje. Ne zavrzimo stvari iz umetnih, nerazgradljivih materialov (plastičnih vrečk, žvečilnih gumijev) v naravi, saj lahko naša malomarnost žival stane življenja. Podprite organizacije, ki ščitijo divje živali, finančno ali s svojimi dejanji. Zbirajte star papir. Na ta način boste pospešili reciklažo in morda ohranili življenje kakemu drevesu. Ne kupujte izdelkov, ki zahtevajo smrt redkih živalskih vrst, še posebej ne takšnih, ki so vam na voljo na eksotičnih potovanjih.

V revnejših deželah je ljudem priložnost za zaslužek, logično, tako pomembna, da se ne morejo ozirati na varovanje živali. Vsa odgovornost torej leži na turistih, saj lahko le-ti z nekupovanjem problematičnih izdelkov preprečijo, da bi določene vrste še naprej izumirale. Morda vam gurmanska žilica ne bo dala miru in vas bo med počitnicami na Hrvaškem premamila ponudba prstacev oziroma morskih datljev. Preden si privoščite prepovedano dobroto, pomislite na to, da gre za zavarovano vrsto, ki jo je prepovedano nabirati, posedovati, prodajati. Morda menite, da krožnik prstacev ne pomeni veliko, vendar pa se lahko prav zaradi takšnega nesprejemanja odgovornosti zavoljo prehranske muhavosti zgodi, da bo ta zanimiva vrsta v nekaj letih izumrla. Ena od drobnih reči, ki jo lahko za ohranjanje živali naredi vsak, je ugašanje zunanjih luči.

Napake, ki jih delamo z mislijo, da delamo dobro

Pogosto škode ogroženim živalim ne delamo namenoma, pač pa zaradi nevednosti. Mnoga dejanja, s katerimi želimo živalim pravzaprav pomagati, jim v resnici bolj škodujejo kot koristijo. Hranjenje medvedov – zavestno ali pa iz malomarnosti, ker puščamo smeti nezaščitene –za medveda pomeni smrt. Tiste medvede, ki se navadijo hoditi k človeškim bivališčem, morajo lovci namreč odstreliti, saj predstavljajo nevarnost za človeka. Prav tako ne boste naredili nobene usluge ptičkom, ki so padli iz gnezda, če jih boste pobrali in dali nazaj. Ptičji starši običajno niso daleč in bodo mladiče rešili sami, če mladiči dišijo po človeku, pa se lahko zgodi, da starša ne bosta več hotela skrbeti zanje.

Ko pozimi hranite ptice, redno čistite njihovo krmilnico ali pa tega raje ne počnite. Umazanija v krmilnici je namreč pogost vzrok bolezni in smrti ptic. Ptic tudi ne hranite z ostanki hrane, še posebej ne z ostanki kuhane hrane, saj jim s tem ne delate nobene usluge. Če jim želite dobro, kupite v trgovini ptičjo hrano ali pa jim ponudite sončnična semena, bukov žir, bučna semena, cele orehe in lešnike. Ljubitelji živali radi opazujemo živali v njihovem naravnem okolju. Počnimo to odgovorno, tako da ne motimo naravnega življenjskega ritma živali. Netopirjev, ki so tudi ena od ogroženih vrst, ne nadlegujmo s svetlobo in se jih ne dotikajmo med njihovim zimskim spanjem, delfine na morju opazujmo le od daleč.

Zakaj ne smemo vzgajati divjih živali doma

Ste v gozdu ali na travniku našli mladega zajčka, ptička ali srnico, in jo želite ‘posvojiti’? To vsekakr ni dobra ideja ne za vas in ne za žival.

Na primer, da se sprehajate po gozdni jasi in opazite zapuščenega živalskega mladička. Ali je bolje, da se odpravite naprej in ga pustite tam? Ali pa ga odnesete domov in skrbite zanj? Nič od tega ni dobro za žival. Poklicati morate primerno ustanovo, ki bo ustrezno poskrbela za divjo žival in jo, če bo to mogoče izpustila na prostost, ko bo za to pripravljena.

Divje živali niso in ne morejo biti hišni ljubljenčki. Tukaj je nekaj dobrih razlogov, zakaj je tako.

1. Ni v skladu z zakonom, da lahko divje živali vzrejate doma, pa naj gre za zajca, srno ali kačo. Eden izmed primerov je tudi medvedek, ki ga je posvojila družina Logar iz Podvrha.
2. Divje živali ne morete udomačiti. Udomačitev določene vrste živali traja lahko tudi stoletja, tako so na primer naši predniki določene živali udomačili in trenirali. Pri nekaterih živalih pa je ta proces verjetno nemogoč. Živali so navajene živeti v divjini in so plašne in prilagojene za tako življenje, zato je zanje življenje pri vas doma nič drugega kot stres.
3. Divje živali lahko prenašajo bolezni, brez da bi kazale kakršne koli simptome. Ste vedeli, da po svetu vsako leto dobi nekaj deset tisoč ljudi salmonelo zaradi vzgajanja divjih živali doma, vključno akvarijskih, lahko pa se bolezen prenese na vašega psa ali mačko, ki bosta zaradi nje poginila.
4. Divje živali ne ostanejo za vedno majhne in ljubke. Čeprav se je njihovi ljubkosti že po naravi težko upreti, morate vedeti, da bo žival že po nekaj mesecih odrasla in začela dobicati svoje naravne instinkte in obrambne mehanizme. Grizenje, praskanje, uničevanje pohištva. Psa lahko naučite, kaj sme in kaj ne, divjo žival pa le s težka, če sploh. ker pa ste ves čas skrbeli zanjo, ni razvila vseh instinktov v procesu odraščanja, zato je tudi ne morete več izpustiti v divjino, saj bo tam poginila.
   

   Mlade zajčke matere pogosto pustijo same, da ne vzbujajo pozornosti v njihovi okolici.

5. Mogoče ne potrebuje vaše pomoči. Ali je žival res zapuščena, ali je mogoče mama skrita kje v grmičevju, ali pa se je za kratek čas odpravila po hrano? Nekatere živali se čez dan oddaljijo od svojih mladičev, da ne vzbujajo pozornosti nanje, saj se ne morejo braniti. To je tudi proces osamosvajanja mladičev.

3000 mrtvih ptic padlo z neba

V Arkansasu, ZDA, je na silvestrovo okoli 23 ure zvečer po ameriškem času z neba padlo okoli 3000 pric, večinoma kosov.
Strokovnjaki sedaj poskušajo ugotoviti, kaj je bil vzrok te apokaliptične skrivnosti. Zakaj je skoraj 3000 ptic na silvestrovo padlo z neba?

Ptice so začele padati na območju dolgem 1,5 kilometra in širokem okoli 800 metrov, zunaj tega območja pa niso našli nobene mrtve ptice. Prve klice in prijave so začeli prejemati okoli 23.30 ure.
Laboratoriji že od včeraj pospešeno raziskujejo trupla ptic, rezultati pa naj bi bili znani v roku enega tedna. Ornitologi sumijo, da bi lahko jato ptic zadela strela in jih pobila, saj kažejo znake fizične travme.
Druga razlaga pa so pirotehnični izdelki, še posebej ognjemet, ki bi lahko povzročil tako močen stres pri prticah, da bi zaradi tega pomrle.

Strokovnjaki pravijo, da bodo rezultati verjetno brez pravega zaključka, vendar še vedno upamo, da se bo razjasnilo, kaj bi lahko povzročilo smrt tako velikega števila ptic.

Plodovi rastlin so v zimskem času še kako dobrodošli pticam

Ptice so dobrodošle obiskovalke našega vrta in okolice. S svojim petjem in letenjem naredijo dan pestrejši, živahnejši, poln življenja. V spomladanskih in vse do poznih poletnih dni pa nam pomagajo pri varovanju naših vrtnin.
Kot tako imenovano koristno žival moramo zanjo poskrbeti tudi v jesensko-zimskem času, ko je v naravi manj hrane. Pozimi poskrbimo zanje večinoma tako, da jim postavimo krmilnice oz. ptičje hišice v katere bomo nasuli razna semena. Prijaznejši  bo vrt zanje, raje se bodo vračale skozi celo leto.

Jesen je tudi primeren čas za sajenje novih rastlin.  Med novo nasajenimi rastlinami se odločimo tudi za rastlino, ki bo privabljala ptice na naš vrt in v jesensko-zimskem času nudila nekaj hrane pticam. Rastline, katerih semena ali plodovi so primerna hrana za ptice so: navadni češmin, enovratni glog, panešplja, navadna krhlika, navadna trdoleska, navadna kalina, ognjeni trn, jerebika, tisa, navadni šipek, rdeč dren, kovačnik, božje drevce, brogovita, dobrovita, črni bezeg, navadni bršljan in črni trn.

Vsi našteti grmi ali drevesa so nezahtevna glede gojenja. Nekatere med njimi pa so še posebej zanimivi tudi za našo uporabo, za čaje, marmelade in še marsikaj.

Jerebika; Rada ima hladnejše kraje. Raste tudi v nižinah, ponavadi na robu gozdov. Listi so pernati z nazobčanimi lističi, ki se jeseni obarvajo oranžno in rdeče. Cveti spomladi, cvetovi so belkaste barve združeni v socvetja. Konec poletja se razvijejo oranžni plodovi.

Šipek; Najpogosteje ga najdemo na robu gozda, v živih mejah, po zaraščajočih se travnikih in podobnih krajih. Grmasto se razraste do tri metre visoko. Cvetovi so belo rožnate barve. Jeseni se razvijejo plodiči, ki jih vsi dobro poznamo in jih najpogosteje nabiramo za čaj.

Črni bezeg je grm, ki zraste tudi do 11 m visoko. Cveti junija in julija. Cvetovi so rumenkasto beli, nabiramo jih lahko za pripravo raznih jedi ali da jih sušimo za čaj. Plodovi se razvijejo pozno poleti in so  črno vijolične jagode, ki vsebujejo rdeč sok. Ptice imajo jagode črnega bezga še posebej rade.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Kako si poenostaviti vrtnarjenje s privabljanjem koristnih živali

Velikokrat lahko slišimo, kako nekdo reče: saj bi vrtnaril, vendar mi to vzame toliko časa. To je lahko delno tudi res, zagotovo pa si lahko vrtnarjenje tudi poenostavimo.

Eden izmed načinov, da si vrtnarjenje poenostavimo je, da privabimo koristne živali v/ na vrt. Te nam lahko pomagajo, da nimamo toliko dela z zatiranjem škodljivih živali, kar ima za posledico tudi to, da nam ostane več pridelka, več časa in seveda tudi denarja.

Koristne živali privabljamo na naš vrt na različne načine. Ptice se bodo rade zadrževale na našem vrtu, če jih bomo pozimi hranili, jim postavili krmilnice, v spomladanskih mesecih pa jim na drevesa ali grme pritrdili valilnice. Poleti jim lahko v plitve posode, ki so dovolj široke ali pa kar v čiste podstavke za rože natočimo vodo, saj v vročih dneh tudi one potrebujejo osvežitev.

Pikapolonice privabimo tako, da jim nudimo zatočišča, ki na videz niso nič kaj posebnega. Za to namenimo tanjše deblo oziroma vejo v katero zavrtamo nekaj centimetrov globoke luknje.

V bližini vrta si lahko tudi uredimo manjšo mlako. Ta lahko nudi domovanje žabam in krastačam, ki bodo pojedle polže in druge škodljivce. Mlako seveda lepo uredimo. Posadimo lokvanje oziroma kake druge vodne in obvodne rastline. Število požrešnih polžev in gosenic se bo hitro zmanjšalo, če bo prisotna žaba ali krastača na vrtu. Navadne krastače, pa kljub mlaki ne bomo obdržali, če bo zaznala kakršno koli obliko zastrupljanja tal.

Med koristnimi živalmi so še muhe trepetavke, tančičarice, najezdniki in strigalice. Strigalic se je v preteklosti prijelo prepričanje, da so nevarne človeku. Veliko ljudi je še danes takega prepričanja, čeprav so strigalice v resnici nenevarne človeku in so pravzaprav koristna žival, ki se prehranjuje predvsem z ušmi. Nekateri jim za domovanje tako namenijo cvetlične lončke napolnjene z lesno volno, ki jih obesijo na veje dreves ali grmovja.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Kako se ptice kosajo z mestnim hrupom

Ptice so svoje petje ‘preselile’ na višja mesta, da bi se izognile utapljanju v mestnem hrupu.
Raziskovalci v Mehiki so odkrili, da ščinkavci ne le da pojejo glasneje, ko ‘tekmujejo’ z mestnim hrupom, ampak pri tem zapojejo več nižjih not, in te tudi podaljšajo. Glasne nizke frekvence ozadja, ki jih povzročijo avtomobili, letala in industrija v mestnih predelih tako ustvarjajo dodaten pristisk na ptice, katere se zanašajo na njihove glasove, s katerimi privabljajo partnerje in s katerimi tudi označujejo svoja ozemlja.

Da bi lahko testirali, kako se ptice odzivajo na hrup v mestih, so samcem ščinkavcev vspodbudili testosteron in jih vzpodbudili k petju samičkam. Atmosferski zapis zvoka, ki je bil posnet v Mexico City v največji gneči, pa so pri tem predvajali v ozadju. Znanstveniki so nato izmerili frekvenco in dolžino pesmi teh ptic, ko so le-te bile izpostavljene tihi, srednji in visoki glasnosti posnetka mesta.

Ugotovili so, da so nizne note postale znatno višje in hkrati daljše pri visoki glasnosti posnetka mestnega hrupa.

Zaključek teh raziskav je torej pokazal, da onesnaženost s hrupom vsekakor vpliva na naravni vzorec pesmi ptic. Prav tako pa so pri tem znanstveniki odkrili tudi, da so ptice veliko bolj prefinjene, kot so najprej predvidevali, saj lahko svoje pesmi prilagajajo hrupu v ozadju. Vendar pa vseeno obstaja skrb za tiste ptice, ki pa nimajo takšnega glasovnega razpona, da bi lahko svoje glasove priredile današnjemu hrupu.

Ali je katastrofa v Mehiškem zalivu večja kot so predvidevali?

Naftni madež v Mehiškem zalivu še vedno povzroča ogromno preglavic. Čeprav se ta katastrofa ni zgodila v naši bližini bližini, pa to vseeno ne pomeni, da lahko ta ingnoriramo.

Količina nafte, ki se dnevno izteka v morje je ogromna; 70.000 sodov na dan. Vendar pa strokovnjaki ugotavljajo, da je morda ta količina še večja. Na podlagi nedavno objavljenega videa, ki prikazuje to luknjo iz katere se nafta izteka, strokovnjaki ugotavljajo, da so morda dejansko podcenili situacijo.

Krožni morki tok v tem zalivu pa morda pomeni še dodatno katastrofo, saj je začel odnašati naftni madež v zaliv Floride. To pa bo še dodatno opustošilo populacijo koral, ki so na tem območju že sedaj ogrožene zaradi človeške malomarnosti.

Naprej »