Zemlja in bogastvo

Od leta 1700 strokovnjaki jemlejo kvaliteto zraka in zemlje kot tudi dež in temperaturo kot glavne faktorje, ki prispevajo k blaginji.

Tropske bolezni in večje domače živali, kot jih imjo na primer v Afriki, so dolga leta veljala za neke vrste bio-geografski determinizem človeškega uspeha.

Objava v Science Magazine pa je pred kratkim objavila študijo, kjer trdijo, da le dva preprosta faktorja – vrsta prsti ter vreme, lahko vplivata na blaginjo. Nemčija bi naj imela odlično prst, zato je bila že v zgodovini uspešna. Čad pa ima bolj slabo zemljo, zato v preteklosti nikol ni bila uspešna država.

Te zaključke so izdelali s pomočjo računalniškega modela, odkritje pa je sprožilo mnogo polemik med tistimi, ki zagovarjajo, da sta zgodovina in kultura glavna faktorja, ki determinirata ali je neka država bogata in uspešna ali ne.

Strokovnjaki z Univerze v Švici so pregledali 19 različnih klimatskih pogojev ter vrst zemlje, da bi ugotovili kako ta dva faktorja vplivata na človeški razvoj. Iz izsledkov je razvidno, da pridelek na kvalitetnejši in plodnejši zemlji seveda temu primrno hitreje raste in je možno več žetev letno. To je razvidno v Evropi, v Afriki, pa je moč videti agrikulturo ter nomadsko živinorejo, zato je tam tudi večja možnost konflikta.

Vendar pa seveda kritiki to teorijo kritizirajo, saj Nemčija ne velja več za agrikulturno deželo, vendar pa je še vedno med ekonomsko najmočnejšimi državami. Prav tako pa drugi trdijo, da se je prst in klima skozi leta spreminjala, zato bi naj bilo neumno postavljati takšne domneve.

Nadzorovanje radioaktivnih materialov v podtalnici

Ameriški kmetijski raziskovalni center in jedrska regulatorna komisija sodelujejo pri raziskavah, saj želijo bolj podrobno raziskati gibanje radioaktivnih snovi v zemlji.

Ocena tveganja uporabe jederske energije

Njihovi izsledki bodo v pomoč pri natančnejših ocenah tveganja uporabe jedrske energije – študije, ki so bistvenega pomena pri razvoju jedrskih objektov. Ekipa je zato opremljena z orodjem za zaznavanje sevanja na daljavo, ter drugimi instrumenti za nadzorovanje vremena, prsti, rastlin in podtalnice.

Vplivi na podtalnico

Raziskovalci bodo preverjali, kako se onesnaževanje giblje skozi nasičeno območje, ki se nahaja med površjem ter podtalnico. Med preteklima dvema letoma je ekipa že izvedla številne raziskave in medtem dodajala podtalnici nestrupene markerje, pri tem pa je uporabila tudi več vrtin, da bi lahko nadzorovala učinke teh pokazalcev na treh različnih stopnjah v zemlji. Spremenljivke, ki so jih podrobno nadzorovali so bile površinski odtok, profil vlage v zemlji, nivo podtalnice in vreme.

Rezultati

Ekipa raziskovalcev je na koncu primerjala rezultate, ki so jih dobili na terenu ter računalniške simulacije, da bi se lahko naučili več o razmerah, ki lahko bistveno vplivajo na gibanje vode ter onesnaževalce, ki se nahajajo pod površjem zemlje.

Rezultat teh raziskav je pokazal, da na premikanje materiala v zemlji močno vplivata plitva podtalnica in razpoke v podzemnem območju. S temi rezultati in izsledki pa bodo lahko sedaj ugotovili, ali obstaja tveganje za gradnjo določenih jederskih objektov ali ne.

Ohranjanje rodovitnosti tal

V želji, da bi naše rastline kar se da lepo uspevale, bile kakovostne in bogate s hranili, ter obilno rodile jim moramo nuditi primerne rastne razmere. Temelj pridelovanja so rodovitna tla.

Rodovitnost tal pri ekološki pridelavi lahko ohranimo s pravilnim kolobarjem, gnojenjem s hlevskim gnojem, kot tudi s pomočjo kompostiranja ter z zelenim gnojenjem. V današnjem članku se bomo posvetili kompostu in kompostiranju.

V tem času, ko pobiramo pridelke imamo tudi veliko rastlinskih ostankov, ki jih lahko odlagamo na kup in kompostiramo. Na kup odlagamo še pokošeno travo, plevele, organske odpadke iz kuhinje, uporabimo lahko tudi blato iz luž, veje smrek, vresje, odpadlo listje,…

Kup, kjer bomo odlagali odpadke imenujemo kompostišče. Odpadke lahko odlagamo v sod ali druge posode, pomembno je le, da so dovolj zračne, tako imajo mikrobi dovolj kisika, da lahko dihajo in se normalno razvijajo, saj so le ti glavni razkrojevalci ostankov. Kompostišče postavimo v senco. Kup sestavljamo po plasteh. Najprej na dnu izkopljemo plitvo udrtino in vanjo nasujemo šoto, da bo prestregla izcedek iz kompostnika. V posodi pa izmenjujemo plast odpadkov (trave, plevelov,…) ter plast ilovice ali zemlje. Vsakih 20 cm odpadkov damo plast zemlje s katero tudi zaključimo kompostnik. Vrh nato pokrijemo s črno plastiko.

V ostankih se kmalu namnožijo mikrobi in male živali (deževniki, gliste), ki organske ostanke postopoma spreminjajo v prst. Nekako po šestih mesecih lahko odpremo posodo, takrat sicer kompost ni še zrel, zato ga posujemo po vrtu in zakopljemo.

Če pa kompost pustimo zoreti dalj časa, lahko v dveh letih dobimo tudi primerno prst za sajenje in saditev. Kup lahko tudi enkrat do dvakrat letno premešamo. S tem omogočimo dostop zraka v kompostni kup, s čimer pospešimo razkrajanje. Paziti pa moramo, da kupa ne prekopavamo v soncu, suši in mrazu, saj take razmere slabo vplivajo na favno, ki se je v kupu ustvarila.

Zrel kompost ima vonj po prsti. Če kompost diši drugače, mogoče celo neprijetno pomeni, da ni zrel, oziroma njegovo vrenje ni potekalo pravilno. Da je notranjost komposta rahla, lahko ugotovimo po zelenih algah, ki se nanj naselijo. Rahlost komposta pa lahko ocenimo tudi s prstnim poskusom. To storimo tako, da v pest stisnemo nekaj komposta, ta se sprime in ko ga nato začnemo mrviti, gre drobtiničasto narazen, to pomeni, da je kompost zrel.

Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.