Nasveti za umivanje vzglavnikov

Ali se spomnite, kdaj ste nazadnje kupili nov vzglavnik ali oddejo? Ali se morda spomnite kdaj ste ju nazadnje oprali? Morda pa je le čas, da malo premislite o tem …

Malokdo ve, da ima že osnovno vzdrževanje pozitiven vpliv na vaše zdravje. Veliko vzglavnikov je polnih  pršic, ki lahko sprožijo razne alergije. In bolj kot je star vaš vzglavnik, več pršic ima. In čeprav morda nimate alergije na pršice, pa je vseeno misel, da spite na miljonih pršic dokaj nadležna.

Redno umivajte vzglavnike

Strokovnjaki priporočajo, da bi morali umivati vzglavnike vsake tri mesece – večino blazin je možno oprati v pralnem stroju, vendar pa vseeno poglejte na etiketo. Prav tako pa dajte v pralni troj dve blazini hkrati, da uravnotežite sam stroj in da prihranite pri porabi vode in energije.

Dodajte zaščitni sloj

Vsak vzglavnik oblečite najprej v zaščitno prevleko, nato pa vse skupaj oblecite v še eno prevleko. To prevleko pa perite bolj pogosto.

Zamenjajte stare vzglavnike

Priporočljivo je, da jih menjate na vsake 3 leta. Nov vzglavnik, ki na začetku tehta približno 3dkg, lahko s časoma svojo težo podvoji. Ta dodatna teža pa bi naj prišla od ostankov mrtvih pršic.  Če imate problem z dihali ali astmo pa kupite hipoalergenične vzglavnike.

Rastline zaščitimo z naravnimi pripravki Valentin EKO

Pri vzgoji zelenjave ter sadnih in okrasnih rastlin se lahko srečujemo s škodljivci, ki ogrozijo naš pridelek. Pri njihovem zatiranju uporabljajmo naravne pripravke, ki nimajo čakalne dobe, kar pomeni, da takoj po njihovi uporabi rastline lahko uživamo brez skrbi za svoje zdravje.

Med pogoste škodljivce pri naravnem vrtnarjenju sodijo listne uši, pršice, kapar, tripsi in rastlinjakov ščitkar.

Listne uši so nevarne, ker rastlinam odvzemajo hranila. Običajno se naselijo na spodnji strani listov ali na mladih poganjkih, kjer začno sesati njihova hranila. Posledično se listi prično zvijati in sušiti, plodovi pa nehajo razvijati. Dodatno nevšečnost povzročajo tudi njihovi izločki. Le-ti vsebujejo sladkor, s katerim privabljajo mravlje in glivo, ki povzroča črno sajavost. Listne uši prenašajo tudi virusne bolezni.

Napada listnih uši se ubranite z uravnoteženo prehrano rastlin, ugodnim rastiščem in mešanim posevkom. Pri tem še posebej natančno upoštevajte navodila za gnojenje, saj so pregnojene rastline veliko bolj občutljive za napad.

V kolikor so se listne uši že pojavile, odtrgajte okužene poganjke, ob večjem napadu pa rastline poškropite z Valentin insekticidom iz naravnega piretrina, nato rastline opazujte in po enem tednu škropljenje ponovite.

Pršicam najbolj teknejo rastni vršički, mladi poganjki in mladi listi. Njihov priljubljen način je, da liste na spodnji strani izsesajo, zaradi česar se rast mladih poganjkov zmanjša ali popolnoma prekine, zakrnijo in se izsušijo.

Pršice se izraziteje razvijajo v sušnem obdobju in v suhih prostorih, njihov napad pa boste najlažje prepoznali po zvitih in potemnelih listih ali pegastih in nepravilno razvitih cvetovih.
Če se želite izogniti napadu pršic, redno skrbite za vlago, poškodovane poganjke potrgajte in rastline ob močnem napadu poškropite z Valentin insekticidom iz maščobnih kislin. Ker deluje le na odrasle pršice, morate po tednu dni rastline ponovno poškropiti.

Kapar najraje sesa liste in stebla vrtnin, sobnih in okrasnih rastlin ter sadnega drevja. Ob močnem napadu lahko prekrije celo steblo. Napad kaparja boste najhitreje prepoznali po odraslih kaparjih, ki so značilno prekriti z belim, rumenim ali rjavim hitinastim ali voščenim ščitkom. Če jih ne vidite, vam bo največ povedal svetleč videz napadenih listov – to so kaparjevi izločki, ki podobno kot pri listnih ušeh vsebujejo sladkor, s katerim privabljajo tudi mravlje.

Kaj lahko storite? Kaparju morate preprečiti dostop zraka, zato rastline temeljito poškropite z Valentin insekticidom iz ogrščičnega olja. Pri malo napadenih rastlinah lahko tudi namočite vato v raztopino mila in z njo odstranite kaparje.

Rastlinjakov ščitkar povzroči največ škode na vrtninah (paradižnik, kumare, jajčevec…) ter okrasnih in balkonskih rastlinah (fuksije, hibiskus, ciklame, begonije…).
Najlažje ga boste spoznali po belih krilcih, prekritih z belim voskom. Rastlin se loti pri listih, ki jih sesa na spodnji strani, in tako povzroča zakrnelost vrtnin in plodov. Pri tem prenaša rastlinske viruse in izloča medeno roso, na katero se naselijo gljivice, ki povzročajo sajavost rastlin.

V izogib tovrstnim težavam bodite pozorni pri nakupu rastlin in kupujte le zdrave rastline, redno skrbite za rastlinsko higieno ter sproti odstranite in uničite okužene rastline. Ob močnem napadu rastline poškropite z Valentin insekticidom iz naravnega piretrina ali Valentin insekticidom iz mašobnih kislin.

Insekticid iz naravnega piretrina
Odličen za zatiranje listnih uši, ameriškega škržata in rastlinjakovega ščitkarja na vrtninah.

Insekticid iz maščobnih kislin uporabljajte za zatiranje listnih uši, pršic, tripsov in rastlinjakovega ščitkarja na vrtninah, sadnem drevju in okrasnih rastlinah.

Insekticid iz ogrščičnega olja je namenjen zatiranju kaparjev, listnih uši ter pršic na sadnem drevju in olesenelih rastlinah v času mirovanja ali tekom vegetacije. Učinkovito zaščiti okrasne rastline v naravi in zaprtih prostorih.

Valentin Eko bele plošče so lepljive bele plošče za mehanični ulov sadne grizlice. Plošče obesite na jablane in slive ter na ta način mehanično lovite škodljive insekte.

Valentin EKO. Narava vam bo hvaležna.

Tudi naš dom je lahko onesnažen!

Agencija za okolje Environmental Protection Agency opozarja, da je lahko onesnaženost zraka v prostorih dva do petkrat bolj onesnažena, kot pa zunaj. Skrb za čistočo zraka doma, pa je na ramenih stanovalcev. Najbolj nevarni so ogljikov dioksid, cigaretni dim in radon.

Veliko pa lahko za kakovost zraka v prostorih storimo tudi, če upoštevamo naslednje:

• Ne kadite v zaprtih prostorih
• Ne pustite, da je avto prižgan, medtem, ko je ta še vedno v garaži
• Lahko namestite aparat, ki zazna spremembe ogljikovega dioksida v prostorih
• Testirajte vaš dom za plin radon
• Uporabljajte barve, ki ne vsebujejo hitro hlapljivih kemikalij
• Popravite razpoke in cevi
• Očistite klimatske naprave
• Znebite se pršic
• Zamenjajte proizvode iz azbesta za kakšne zdravju manj škodljive
• Redno prezračujte prostore (še posebej kopalnico ter kuhinjo)
• Izogibajte se kemičnih čistilnic, saj se bodo kemikalije na oblekah zadrževale še dalj časa po tem, ko le-te odnesete domov.
• Izogibajte se izdelkov, ki vsebujejo formaldehid
• Znebite se povzročiteljev astme
• Čim bolj se izogibajte preprog in oblazinjenega pohištva