Goji jagode – eden najbogatejših virov antioksidantov

Že poznate goji jagode? Vsaj veste, kaj so? Če je odgovor negativen, vam polagamo na srce, da jih čim prej skušate spoznati, saj so njihovi zdravilni učinki izjemni, njihova pomoč organizmu nenadomestljiva in kvaliteta, ki jo doprinesejo, preprosto neverjetna. Majhni rdeči sadeži, ki prinašajo veliko več, kot se zdi na prvi pogled, bodo kmalu postali sestavni del vaše vsakodnevne prehrane.

Prelepo drevesce z nežno vijoličastimi cvetovi, ki raste v visokem hribovju na Kitajskem, je krivo za svetovno norijo. Majhne jagode, ki preko poletja prav počasi dozorijo iz ljubkih cvetov, še najbolj spominjajo na šipek, v sebi pa skrivajo učinkovine, antioksidante in vitamine, ki presenečajo celo znanstvenike, ki jih raziskujejo.

Zgodovina goji jagod

Prebivalci severne Kitajske seveda bolj malo vedo o znanstvenih dognanjih glede njihovih jagod, vendar pa jih sami že več stoletij uživajo. Sprva so jih žvečili kar tako, med obiranjem in sprehajanjem, začeli iz njih kuhati čaj, potem pa so jih začeli dodajati tudi v jedi, najprej v juhe in potem še ostale pripravke. Ker zdrži tako sušo kot mraz in je dvospolna rastlina, se tudi zelo hitro razmnožuje. Kitajci so jo v svojih medicinskih spisih opisovali kot sadež s super močjo. Z njim so zdravili kralje in ga dajali bojevnikom, preden so šli v boj.

Goji jagode so eden najbogatejših virov antioksidantov in v sebi skrivajo tudi 18 vrst aminokislin, vključno z vsemi osmimi esencialnimi, ki jih telo samo ne more tvoriti. Ker pa to seveda niti najmanj ni dovolj, v sebi skrivajo še šest vitaminov, 11 mineralov in 5 nenasičenih maščobnih kislin ter številne druge učinkovine. Sadovi trajne rastline, ki zraste v grm, velik do tri metre, se uvrščajo v družino razhudnikov, med katerimi so tudi paradižnik, krompir, paprika in jajčevci.

Vzgoja goji jagod

Znanstvena odkritja so pripomogla k hitremu povečanju zanimanja za te čudežne jagode, kar je seveda vodilo k zadovoljevanju povpraševanja in plantažnem sajenju grmovja. S tem se je sprožila nova industrija in za “zdravje” grmičevja na plantažah seveda skrbijo z izdatno uporabo pesticidov, zato ni odveč, če dodobra preverite, od kod prihajajo goji jagode, ki jih kupujete.

Kitajci jim pravijo volčje jagode, najboljše pa prihajajo s področja Ningxia, saj so tam tla bogata z minerali in vitamini in tako omogočajo še bolj zdrave jagode. Goji jagode, ki pravzaprav ‘pomlajujejo’ celotno telo, so zelo dobre za raznoliko uporabo, saj si lahko s samo pestjo ali dvema na soncu sušenih goji jagod na dan posladkamo smoothie ali iz njih naredimo čaj ter se tako napolnimo z energijo.

Velike prednosti goji jagod

• Krepijo imunski sistem.
• Krepijo telo po bolezni in med okrevanjem.
• Preprečujejo razvoj rakavih obolenj, nekatere raziskave pa trdijo, da celo zdravijo že razvita obolenja.
• Dajejo energijo in za vas poskrbijo tudi v stresnih obdobjih.
• Povečajo proizvajanje rastnega hormona, ki se s starostjo manjša.
• Izboljšujejo vid.
• Zdravijo bolečine v sklepih.
• Uravnavajo krvni pritisk.
• Zmanjšujejo nivo holesterola v krvi.
• Čistijo kožo in izboljšujejo splošno stanje kože.
• Zmanjšujejo telesno težo, uravnavajo prebavo in raven sladkorja v krvi ter celo pomagajo pri zdravljenju sladkorne bolezni.
• Razstrupljajo jetra.
• Zdravijo nespečnost in povečujejo spolno slo, zdravijo impotenco in neplodnost.

P. Ž., foto: Dreamstime

Pečena cvetača s kurkumo in ingverjem

Recept za pečeno cvetačo s kurkumo in ingverjem.

Sestavine:

• 3 žlice rastlinskega olja
• 1 žlica črnih gorčičnih semen
• 1 jalapeno, fino zmlet
• 1 žlička naribanega svežega ingverja
• 1 žlička kurkume
• 1 glava cvetače, narezana
• sol

Pečico segrejte na 220 stopinj. Zmešajte olje, gorčična semena, jalapeno, ingver in kurkumo v majhni posodi. Cvetačo položite v pekač srednje velikosti in polijte s kančkom olja ter začinite s soljo. Pecite, dokler ni rahlo zlato rjave barve in rahlo zmehčana, tj. od 20 do 25 minut. Postrezite vroče.

Ko primanjkuje cinka

Cink je element, ki ga potrebujejo vse naše celice in ga imamo v telesu nekje 2 grama, od tega se ga  70 % nahaja v kosteh, koži, laseh, mišicah, ledvicah, jetrih, trebušni slinavki, očeh in v prostati.

Presnova cinka je počasna, saj telo ne vsebuje velike zaloge, ki bi jo lahko uporabilo ob pomanjkanju, zato je potreben stalen zadosten vnos s hrano. Raziskave v kažejo, da 43 % moških in pa 45 % žensk, starih med 19. in 50. letom starosti, s hrano ne dobi dovolj cinka. Pri otrocih, je bil odstotek še večji – kar 89 %. Med starejšimi osebami pa cinka primanjkuje 62 % populacije.

Z zelo majhnim dodajanjem cinkovih dopolnil k prehrani ali z uživanjem živil, ki so bogata s cinkom lahko zelo zmanjšamo bolezni kot so driska, pljučnica ali malarija v deželah v razvoju. Cink lahko okrepi imunski sistem in s tem prepreči kar do 38 odstotkov napadov driske in za 45 odstotkov zmanjša število akutnih respiratornih okužb in za 35 odstotkov malarije.

Vključite cink v svoj jedilnik

Ko iščete živila, bogata s cinkom, se osredotočite živila, bogata z beljakovinami. Živila z visoko vsebnostjo cinka so tudi stročnice (fižol), oreščki ali pšenični kalčki.

Zajtrk:
mleko, kruh iz polnovredne moke, pečeno ali kuhano jajce, čaj z medom, ržen kruh, paradižnik, sirni namaz

Malica:
sestavljena solata: fižol, zelena solata, pšenični kalčki, brazilski orešček, sir, košček kruha iz polnovredne moke, potica z oreščki, jogurt

Kosilo:
kremna juha iz stročnic, govedina na zelenjavni posteljici, dušen riž (neoluščeni in divji riž), solata, mandljeva torta, gobova juha z ajdovo kašo, s sirom, dušeno rdeče zelje, sladoled z lešniki

Popoldanska malica:
jogurt, mešanica kosmičev z lešniki, orehi in suhim sadjem, koruzna žemlja z lešniki, jabolko

Večerja:
krompir v oblicah, motovilec v solati, ajdovi žganci

Recept: Lečina juha

Recept za okusno juho iz leče. Tokrat smo jo pripravili iz rdeče leče.

• 200 g rdeče leče
• 1/2 pora
• 1 veliko korenje
• 2 – 3 stroke česna
• lovorjevi listi
• bazilika
• majaron
• muškatni orešček
• janeževa zvezda
• 1 skodelica paradižnikove mezge
• 5 žlic olja
• sol
• voda

Por očistimo in narežemo na rezine, korenje olipimo in naribamo na tanko. Česnove stroke olupimo. Na petih žlicah olja popražimo naribano korenje, por in stroke česna. Dodamo paradižnikovo mezgo, lovorjeve liste, zalijemo z vodo in dodamo ostale začimbe. Solimo po okusu in kuhamo kake pol ure, da se leča zmehča. Postrežemo s kruhom, kot samostojno jed. Lahko dodamo parmezanov čips ali pa žlico kisle smetane.

Avtor in foto: Lidija Dornik

Tunini zrezki z ličijevo prilogo

Redno uživanje ličijo poveča telesno energijo, spodbuja obnovo celic in uravnoteži tekočine v telesu, kar je izjemnega pomena za zdravje. Tokrat recept za tunine zrezke z ličijevo prilogo.

Priloga:

• 1/4 skodelice kokosovega mleka
• 3 stebla limonine trave
• 1/3 skodelice svežega očiščenega ličija ali ličija v konzervi
• 2 žlički limetinega soka
• 1/4 žličke ingverja
• 1/4 žličke sojine omake

Tuna:

• 30 g mladega kitajskega zelja (bok choy)
• 4 žlice sezamovih semen
• kos tunine (velik približno toliko, da ga boste lahko narezali na 4 zrezke)
• 1 žlička soli
• 3 žlice rastlinskega olja
• 1/2 skodelice svežega ličija ali ličija iz konzerve, narezanega na polovice
• sveže mlet črni poper

Kokosovo mleko segrejte na srednjo temperaturo. Dodajte liči in limonino travo in kuhajte 2–3 minute. Odstavite z ognja in dodajte limetin sok in ingver. Vse skupaj obdelajte z mešalnikom tako, da nastane gladka zmes.

Očiščeno kitajsko zelje dajte v osoljeno hladno vodo in pustite, da voda zavre. Ko zavre, kuhajte še 30 sekund, nato dajte zelenjavo v skledo z mrzlo vodo, da se ustavi proces kuhanja. Odcedite. Zmešajte začimbe in sezamova semena na velikem krožniku. Navlažite tunino in jo posolite. Nato povaljajte meso v sezamovi mešanici. V ponvi segrejte 2 žlici olja na srednje močnem ognju. Pražite tuno na vsaki strani minuto in pol. Dajte tuno na krožnik in jo pokrijte s folijo, da bo ostala topla. Preostanku olja dodajte kitajsko zelje in liči. Med stalnim mešanjem kuhajte 1 minuto. Dodajte sol in poper. Narežite tuno na tanke rezine. Na krožnike razporedite kitajsko zelje in liči. Na vrh dajte rezine iz tune. Poškropite z omako iz ličija in limonine trave. Dober tek!

foto: Dreamstime, slika je simbolična

Slastne presne marelične tablice

Zdrav in priročen energijski prigrizek, ki si ga zelo hitro lahko pripravimo sami, so najrazličnejše športne tablice, ki nas odlično razveselijo kadar smo na poti ali ko si doma po kosilu zaželimo nekaj sladkega. Suhe marelice so bogate z beta karotenom in kalcijem ter ščitijo naše srce. Mandlji sodijo med najbolj alkalne oreščke in vsebujejo ogromno zdravih maščob. Prav tako ima cimet veliko koristi za naše telo, saj znižuje slab holesterol, blaži različne prebavne motnje in prispeva h krepitvi našega imunskega sistema.

Sestavine:

• 2 medjoola datlja (ali 3-4 navadni)
• ½ skodelice nasekljanih suhih marelic (namočene za 1 uro)
• 1 skodelica mandljev
• ½ čajne žličke cimeta v prahu
• 1 čajna žlica kokosovega olja
• Voda od marelic za konsistenco

V multipraktiku zmeljite mandlje, nato dobljeni mandljevi moki dodate suhe marelice (brez vode), datlje, cimet in kokosovo olje. Vse skupaj dobro premešate, da se masa poveže. Po potrebi dodajate nekaj vode od namočenih marelic. V pekač na dno podložite peki papir, nato nanj z žlico zgladite maso ter postavite v hladilnik. Ko se masa nekoliko strdi, jo s peki papirjem vzamemo ven iz pekača in narežemo poljubno velike tablice. Lahko jih posamezno zavijemo v peki papir ter shranimo v hladilniku, kjer se obdržijo tudi en teden. Če pa imate doma sušilnik, pa jih lahko tudi posušite, da dobite bolj hrustljavo različico. S sušenjem pa jim podaljšamo tudi obstojnost.

Če želite spoznati še več receptov za zdrave in žive jedi (kot so: smetanovo-gobova ekspresna juha, vietnamski zvitki s sezonsko zelenjavo in okusno vitaminsko omako, presne testenine s smetanovo kremno omako in mariniranim brokolijem, rožičeva čokolada z ajdinimi krispiji, limetina torta z irish mossem), se lahko udeležite presne delavnice S preprostimi recepti do svežega počutja, na kateri se boste naučili priprave nekaterih slastnih presnih jedi, ki jih boste na koncu tudi pojedli.

Presna kuharska mojstrica Anja Horvat Jeromel vam bo predstavila, kako lahko na najpreprostejši način v svojo vsakodnevno rutino vključite več zdrave, žive hrane, tudi če se ne prehranjujte presno in če se ne odrečete vsem svojim pregreham. Ne boste verjeli, da so lahko žive in hranilno bogate jedi tudi tako okusne. Spoznali boste, kako lahko poenostavite način prehranjevanja tako, da ohranite njegovo kakovost, dobite več energije, zdravje, vitek stas in se hkrati razstrupite, pomladite ter prebudite svojo dušo.

Presna delavnica bo potekala v četrtek, 22. marca 2012, od 17. do 20. ure, v restavraciji Krinolina, v Ljubljani.

Prijavite se lahko na mail: anja@ekologicen.si ali po tel. 040-29-77-28.

Več informacij: www.ekologicen.si

Anja Horvat Jeromel

Jabolka vam podaljšajo življenje

Znanstveniki priporočajo, da v redno prehrano vključite čim več sadja in zelenjave, kar naj bi vam podaljšalo življenje, saj že stari pregovor pravi, da “eno jabolko na dan odžene bolezen stran.”
Vinske mušice, ki so kljub svoji majhnosti gensko najbolj podobne ljudem, so v neki raziskavi hranili običajno ali pa so jim v hrano dodajali jabolčni ekstrakt. Insekti z normalno prehrano so v povprečju živeli 50 dni, tisti, ki so bili hranjeni z dodanim jabolkom, pa 5 dni dlje. Ugotovljeno je bilo, da jim jabolka ne samo podaljšujejo življenje, ampak se lahkotnejše gibljejo, povečala se je njihova odpornost in staranje se je upočasnilo.

Kitajski raziskovalci so prepričani, da antioksidanti v ekstraktu sadja uničujejo nevarne kemikalije, ki so posledično odgovorne za različne bolezni in staranje.
V drugi raziskavi so strokovnjaki spraševali več tisoč žensk o njihovih dietah in prehranjevalnih navadah. Ugotovili so, da imajo tiste, ki so redno uživale jabolka, kar 20 % manj možnosti za možgansko ali srčno kap.

Nedavno so strokovnjaki vzgojili sočnejša in bolj zdrava jabolka, v bližnji prihodnosti pa pričakujemo na policah trgovin jabolka, ki bodo zmanjševala tek, vsebovala pa bodo še več zdravilnih sestavin. Raziskujejo posebno vrsto rdečih jabolk, ki imajo več antioksidantov od drugih vrst, predvsem pa ohranjajo zdrave oči in sklepe, preprečujejo pa nastanek bolezni srca, raka in diabetesa.

Pri dekodiranju DNK jabolka je sodelovalo preko 100 znanstvenikov iz petih držav, kar je razkrilo številne novosti. Med drugim predpostavljajo, da je pred 65 milijoni let, v času, ko je komet izbrisal dinozavre z zemljine površine, rastlina, ki se je kasneje razvila v drevo jablano, doživela številne in hitre genske spremembe, pri katerih so se mnogi geni podvojili. To je jablani omogočilo prilagoditi težjim pogojem življenja in daljšo, predvsem pa drugačno evolucijsko pot od tiste, ki so jo imeli breskve, jagode in drugo sadje.

Preberite si, kakšni so učinki jabolčnega soka in mineralne vode na rakave celice.

Uživanje in gojenje kalčkov

Seme kot simbol še ne začetega življenja in kalček kot začetek nove rastline sta bogat naravni vir vitaminov in mineralov. Uživanje kalčkov se še posebej priporoča v zimskem in pomladanskem času, ko je sveže domače zelenjave zelo malo na voljo.

Kalčke si lahko brez težav vzgojimo sami; le tako vemo, kako so pridelani in kaj bomo dali v usta. Kalčki So lahko čudovita popestritev našega jedilnika, še posebej v mrzlih dneh. Če nas preganjajo viroze, pa še toliko bolj, saj imajo kalčki visoko hranilno vrednost ter so polni vitaminov in mineralov. So vsestransko uporabni – tako za solate, namaze, dušene jedi, priloge, narastke in omlete.

Katere kalčke izbrati?

Preden si izberemo, katero vrsto semena bomo kalili, moramo vedeti, da različno dolgo kalijo ter imajo različne okuse. Kalčki gorčice, redkve in vrtne kreše so rahlo pekoči. Kalčki sladkega komarčka imajo vonj in okus janeža. Kalčki sončničnih semen imajo okus po lešnikih, lečini pa okus po orehih in imajo tudi visoko vsebnost beljakovin. Kalčki kitajskega drobnjaka imajo rahel okus po česnu, pšenični pa so sladkastega okusa. Sojini imajo to posebnost, da se železo spremeni v lažje prebavljive oblike. Kalčke stročnic je dobro prekuhati, saj se s kuhanjem poveča količina beljakovin v njih. Največ hranljivih snovi imajo surovi, zato jih kuhanim jedem dodajamo na koncu, tik preden jed postrežemo. Nakaljujemo samo toliko semen, kot jih potrebujemo za eno ali dvodnevno porabo.

Vzgojimo jih lahko v kozarcih, skodelicah, kalilnikih in posebnih kalilnih strojčkih. Za pripravo kolčkov uporabimo samo zdravo in ne razkuženo seme. Za namakanje semen uporabimo prekuhano in ohlajeno vodo. Čas namakanja je odvisen od vrste semena. Štiri ure namakamo semena redkvice, lucerne, lana in sezama, od deset do dvanajst ur pa semena graha, fižola, soje, pšenice, ječmena, rži, koruze in sončnic, seme buč pa kar 16 ur. Splošno pravilo je, da večje kot je seme, dlje ga namakamo. Ko seme namočimo, le to vsebuje od 70 do 80 % vlage.

Vzgoja kalčkov v kozarcih je primerna za večja semena ter tudi manj zahtevna semena, kot so soja, leča, zeleni mungo fižol, sončnica, lucerna …

Seme operemo ter ga za dva prsta debelo plast naložimo po dnu kozarca, ga zalijemo z vodo ter kozarec pokrijemo s plastičnim preluknjanim pokrovčkom ali z gosto gazo. Naslednje jutro vodo odlijemo in seme speremo. Spiramo tako, da v kozarec (kar skozi tkanino) nalijemo vodo in jo tudi tako odcedimo. Enkrat na dan spiramo semena graha in gorjušice, dvakrat semena ječmena, koruze, ajde, rži, riža in lucerne, po trikrat pa semena pšenice, buč, prosa, leče in sončnic, po štirikrat na dan pa semena fižola, soje, lana in redkvice.

Na začetku, dokler seme ne vzklije, imamo lahko kozarec v temnejšem prostoru, po (običajno) dveh dneh, pa ga prestavimo na svetlo mesto. Kalčke uživamo po 2–5 dneh, odvisno od vrste semena.

Kalilniki so primerni za seme lucerne, redkve, leče, sladkega komarčka, rdečega zelja, čebule, sončnice, zelenega mungo fižola … Seme operemo ter ga čez noč namočimo v vodi. Nato ga posujemo po pladnjih. Na tržišču je več različnih izvedb kalilnikov, navadno so jim priložena navodila za uporabo, tako da je najboljše, ga se le-teh držimo. To velja tudi za kalilne strojčke.

Plitve skodelice pa uporabljamo za kaljenje semen, ki izločajo sluz, to sta kreša in gorčica.

Pri vseh vrstah vzgoje pa velja, da kalimo na svetlem, saj se tako izboljša hranilna vrednost in zniža količina nitrata. Večini semen za kaljenje ustreza sobna temperatura, s tem mislimo na temperaturo med 18 in 22 oC. Seme naj bo enakomerno vlažno in naj ima dovolj zraka. Vsakodnevno je potrebno kalčke spirati s čisto vodo, tako skrbimo za zadostno vlago in tudi zračenje. Voda naj bo sveža iz pipe, vendar sobne temperature. S spiranjem odstranjujemo odpadne snovi, CO2 ter tako preprečimo tudi razvoj bolezni. Zgodi se nam namreč lahko, da kalčki splesnijo ali pa nam »zavrejo«. Tako da kalčkov, ki so plesnivi, neprijetnega vonja in videza, ne uživamo.

Vrtna kreša

Semena vrtne kreše lahko kalimo in jih pojemo kot kalčke, lahko pa jih pustimo, da zrastejo malo večji in jemo mlada stebelca in liste.

Od jeseni do poletja jo brez težav vzgajamo na okenskih policah. Potrebuje le dovolj svetlobe in vlage. Hitro zraste, porežemo jo in pripravimo v različnih jedeh. Dodajamo jo solatam in raznim namazom. Primešamo jo skuti ali surovemu maslu, povsem se usklajuje s krompirjem, cvetačo in paradižnikom. Kali od 3 do 5 dni. Lahko jo gojimo tudi na vlažni vati, papirnatem prtičku. Zemlja oziroma vata se ne sme povsem posušiti, pazimo pa tudi, da kalčki ne plavajo v vodi. Posodo prekrijemo s temnim papirjem ali s plastično folijo in počakamo, da semena vzklijejo. Ko semena vzklijejo, kar se ponavadi zgodi po dveh dneh, posodo odkrijemo in jo prestavimo na svetlo, najbolje kar na okensko polico, da bodo kalčki rasli in ozeleneli. Režemo jo, ko razvije dva prava lističa oziroma na višini 6 cm. Poleti je to nekje po sedmih dneh, pozimi pa po 14 dneh.

Zelo hitro raste, zato jo vedno znova sejemo, da imamo svežo pri roki. Se pa tudi obrašča.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

« Previous Page — Next Page »