Ali je zagotovljeno učinkovito ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami?

V obdobju pred dnevom spomina na umrle Ministrstvo za okolje in prostor sprožilo kampanjo, s katero je pozvalo, k zmanjšanju števila sveč, ki jih prižgemo na grobovih,  saj so te, če ne gredo v predelavo,  kar precejšnja obremenitev za okolje. Zato je sedaj  ključno vprašanje,  kako  je v Sloveniji urejen sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, kakšne so bile količine zbranih odpadnih nagrobnih sveč in kako je bilo poskrbljeno za njihovo snovno predelavo in s tem zmanjšanje vplivov na okolje.

V Sloveniji sta vzpostavljeni dve shemi za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, nosilca obeh shema pa sta družbi  Interseroh in Prons. V letošnjem letu ima Interseroh 51,50-odstotni tržni delež in  Prons 48,50-odstotni.

V letu 2010  je družba Interseroh zbrala približno 1.280 ton odpadnih nagrobnih sveč in jih v celoti predala v predelavo podjetju Plastkom na Jesenicah, ki je tudi celotno količino predelal.  V prvih treh kvartalih je bilo na trg danih skupaj 4.135.228,36 kg odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je bilo v shemi Interseroh  2.129.843,00 kg  in v shemi Prons 2.005.385,36 kg.  Vseh skupaj je bilo zbranih 1.643.430,00 kg odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je Interseroh zbral  922.390 kg, Prons pa  721.040 kg.  Ne glede na to, da je v letu 2011 prišlo do  začasnega prenehanja delovanja družbe Plastkom, ki ni pravočasno pridobila vseh dovoljenj za predelavo, je Interseroh reševal vprašanje predelave nagrobnih sveč z njihovim začasnim skladiščenjem in z dobrimi poslovnimi odnosi z družbo Prons, saj so si obojestransko in s trimesečnimi izravnavami priskočili na pomoč. Tako je v določenem obdobju Prons, zaradi težav z delovanjem podjetja Plastkom, od izvajalcev javnih služb prevzemal več odpadnih nagrobnih sveč kot je bil njegov tržni delež, Interseroh  pa je po tretjem kvartalu letošnjega leta  zbral 75.944 kg ton odpadnih nagrobnih sveč več kot  je njihov tržni delež in tako izravnal manjkajočo razliko.  Dobro sodelovanje obeh družb, ki se je izkazovalo  predvsem skozi redne trimesečne medsebojne izravnave, je pripomoglo, da se odpadne nagrobne sveče, ne glede na zaplete s predelavo, niso kopičile pri  komunalnih podjetjih, in so zgled, kako bi se lahko družbe za ravnanje z odpadno embalažo dogovorile tudi, kako rešiti problem glede prevzema odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe.

Plastika kot gorivo?

Envion, tovarna v Washingtonu, verjame, da je možno plastiko spremeniti v gorivo z uporabo infra rdeče energije.

Omenjeni postopek je še v povojih, vendar pa ima novo nastala tovarna že kemični reaktor z internimi agregati, v katerih je možno mešati tekočino ter vročinske elemente preko katerih nastane infra rdeča energija. Takšno energijo je lahko kontrolirati, sam process pa je izredno učinkovit. Trenutno lahko v obratu pretvorijo 82% odpadkov v gorivo.

Tekočina, nastala iz odpadkov je v kombinaciji z drugimi sestavinami lahko nadomestilo za bencin ali dizel. Envion pa je pred kratkim podpisal tudi pogodbo z drugo tovarno, v kateri shranjujejo reciklirano olje iz katerega je prav tako možno pridobiti gorivo.

Envion lahko tako reciklira kakšrno koli vrsto plastike, razultat pa je 3 do 5 sodov goriva iz 1 tone odpadne plastike.