Akcija Moč voda na Primorskem

Ob septembrskih poplavah, ki so bile med silovitejšimi v zadnjih sto letih, smo se lahko prepričali, da obilica vode v mestu predstavlja resen problem. Zmanjšanje škode in omilitev posledic je mogoče doseči le z učinkovitimi strukturnimi ukrepi in zgodnjim opozarjanjem pred poplavami.

In prav tem ukrepom na Agenciji RS za okolje posvečamo zelo veliko pozornosti in skrbimo za stalen razvoj in izboljševanje sistema zgodnjega opozarjanja. S tem namenom smo danes, 22. junija, nadaljevali z našo akcijo »Moč voda« in na Primorskem, v občini Miren-Kostanjevica, postavili opozorilno tablico. Svoje simbolno mesto je dobila na drevesu poleg hidrološke postaje v parku, ki je bil v septembrskih poplavah popolnoma preplavljen in je voda onemogočala dostop do bližnjega mosta. Ob tej priložnosti smo vročili opozorilne tablice tudi županom drugih občin v regiji.

Na novinarski konferenci, ki so se je udeležili župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko-Martin Marušič, predstavniki Agencije za okolje (ARSO) in župani drugih občin v regiji, je ob namestitvi opozorilne tablice najvišji predstavnik občine povedal: »Ljudje se do lanskega leta niso obremenjevali s poplavami, saj nam niso predstavljale nevarnosti. Na septembrske obilne poplave zato nismo bili pripravljeni in so posledice – poleg prizadetih gospodarskih panog – naredile velik psihološki učinek na ljudi. Namen in cilj občine je zmanjšanje ogroženosti, ki jih ne moremo povsem preprečiti. Zato se bodo ljudje morali sprijazniti in živeti v sožitju z naravo. Program sanacij je pripravljen, zadovoljni smo tudi s sanacijo in ureditvijo struge reke Vipave.«

Janez Polajnar, vodja službe za hidrologijo na ARSO, je s kratkim filmom o poplavah v Sloveniji vidno predočil problem obilice vode med poplavami, ob tem pa dejal: »Kot kaže, bodo v bodoče ekstremni hidrološki pojavi, kot so bile septembrske poplave, bolj pogosti, lahko tudi bolj siloviti. Obilnejša poplava od zadnje je bila v Mirnu-Kostanjevica sicer leta 1927, a je bila lanskoletna silovitejša, predvsem pa je zaradi razvoja družbenih dejavnosti povzročila neprimerljivo večjo škodo. S projektom Moč voda želi ARSO ohraniti kolektivni spomin in zavest ob moči narave, zato je osveščanje ljudi na poplavnih območjih izjemno pomembno in tu nastopi v ospredje pomen akcije »Moč voda« z nameščanjem opozorilnih tablic.«

Igor Podobnik iz Urada za upravljanje z vodami je izrazil podporo povedanemu in dodal: »Podatki opozorilnih poplavnih kart, s katerimi razpolagamo, so dobri, vendar je treba prostorsko načrtovanje upodobiti na način, da bi se zmanjšala škoda, predvsem pa prepovedati gradnjo na poplavnih območjih. Sanacijski program je sprejet, prav tako so v teku dela sanacije.«

O projektu »Moč voda«:

Gre za četrti dogodek v vrsti petih regijskih predstavitev projekta, ki jih izvajamo z najvišjimi predstavniki občin v letu 2011. Pot osveščanja smo začeli v osrednji regiji, nadaljevali na Dolenjskem, obiskali Gorenjsko, danes smo obiskali Primorsko, pred začetkom poletja pa bomo obiskali še Savinjsko-Štajersko.
Prvič smo tovrstne opozorilne table nameščali v letu 2005, a le na hidrološke postaje. Tokrat gre za razširitev akcije in s tem povečanje zavedanja o nevarnostih, ki jih vode lahko povzročijo v vsakem letnem času. Prav poplave nas namreč opomnijo na ranljivost družbe, zlasti v mestih, kjer je škoda ob teh pojavih največja.

Donacija ob zaključku osveščevalne akcije »Zapri vodo, uporabi lonček!«

Aquafresh kot glavni podpornik akcije »Zapri vodo, uporabi lonček!« na tiskovni konferenci Rdečega križa Slovenija predal donacijo v vrednosti 15 tisoč evrov.

Manja Burjes, predstavnica Aquafresha, je v družbi Ane Bešter in Nuške Drašček, ambasadork akcije »Zapri vodo, uporabi lonček!«, dne 5. maja 2011, donacijo v vrednosti 15 tisoč evrov predala mag. Janezu Pezlju, generalnemu sekretarju Rdečega križa Slovenije. Tako je Aquafresh kot glavni podpornik osveščevalne akcije »Zapri vodo, uporabi lonček!« del izkupička od prodaje izdelkov v letu 2011 namenil obnovi bivalnih prostorov štirih slovenskih družin, ki so jih prizadele poplave septembra lani.

Generalni sekretar mag. Janez Pezelj je ob prejemu donacije povedal:
»Za Rdeči križ Slovenije so mnogi prepričani, da mora biti dejaven le v jasno določenih in prepoznavnih programih oziroma dejavnostih, katerih skupni imenovalec je humanitarna dejavnost. A zavedamo se, da se s časom za humanitarno organizacijo močno spreminjajo tudi izzivi oziroma naloge. Nekatere so naša stalnica, druge so vezane na sposobnost organizacije pravočasno prepoznati nove naloge, tretje – preredke – so tiste, ki jih izvajajo tako imenovana podjetja, ki se zavedajo družbene odgovornosti. Teh je premalo, a so. In če smo na RK Slovenije marca minulega leta opozorili na nevzdržnost načrtovanja plinskih terminalov v koprskemu zalivu, sedaj navdušeno pozdravljamo akcijo Aquafresha. Gre za izredno simpatično in koristno akcijo, s katero bomo bodoče generacije naučili tisto, česar naše ne znajo – imeti odgovoren odnos do modrega planeta! Vsaka kapljica je namreč nepogrešljiva, in tovrstni poziv bo rodil sadove! Akciji želim na milijone lončkov! «

Predana donacija predstavlja zaključek uspešne osveščevalne akcije »Zapri vodo, uporabi lonček!«. V času akcije sta ambasadorki akcije, Nuška Drašček in Ana Bešter, Slovence pozivali k bolj premišljeni porabi vode pri vsakdanjih opravilih. Vsak Evropejec namreč v povprečju porabi od 100 do 200 litrov vode na dan. Varčevanje z vodnimi viri naj se zato začne že zjutraj: če med ščetkanjem zob zapremo pipo s tekočo vodo in za izpiranje zob raje uporabimo 2 dl lonček, lahko letno prihranimo kar 7 tisoč litrov vode.

Ambasadorka Nuška Drašček je bila navdušena nad pobudo Aquafresha za ohranitev vodnih virov in nad odličnim odzivom sodelujočih. Osveščevalno akcijo »Zapri vodo, uporabi lonček!« je pospremila z besedami:
»Voda je po mojem mnenju eden ključnih naravnih virov, ki bi ga morali precej bolj spoštovati oz. z njim bistveno gospodarneje in odgovorneje ravnati, saj je po eni strani drastično primanjkuje, po drugi pa se jo dobesedno zliva stran. Ravno zato absolutno podpiram kampanjo »Zapri vodo, uporabi lonček!« – zdi se mi, da je zapiranje vode med umivanjem zob (in tudi med tuširanjem, da o pomivanju posode niti ne začnem) res tisto najmanj, kar lahko vsak od nas stori, saj ne zahteva nikakršnega truda, prihranek vode, ki ga s tem dosežemo, pa je naravnost osupljiv! Na tak način se lahko začnejo delati majhni koraki k izboljšanju ravnovesja med človekom in naravo, povrhu vsega pa konkretno s to kampanjo še pomagamo družinam v stiski. Še več takih pobud in ozaveščanja!«

Ana Bešter dodaja:
»Z veseljem sem pristopila k projektu “Zapri vodo, uporabi lonček!”. Čeprav se nam zdi to, da priteče pitna voda iz pipe, zelo samoumevno, se ta iluzija zelo hitro razblini, če gremo ne prav daleč izven naših meja. Na vseh potovanjih do sedaj sem se namreč srečevala s tem, da v mnogih predelih sveta voda ni pitna in da je treba uporabljati vodo iz plastenk. Še več, marsikje po svetu vode sploh ni in je najbolj dragocena surovina. Seveda, saj brez vode ni življenja. Vsak posameznik lahko z majhnim prispevkom prispeva veliko. In to, da zapreš vodo, ko si umivaš zobe, je majhna in nezahtevna stvar, ki pa dolgoročno prinese veeeeelik prihranek vode. 7.000 l prihranka vode na leto, če zapiram vodo, ko si umivam zobe, je ne samo lepa gesta, s katero ohranjam okolje, pač pa lahko s tem prihranimo tudi kar nekaj denarja.«

Več informacij o akciji »Zapri vodo, uporabi lonček!« lahko najdete na spletni strani www.zaprivodo.si.

Poplave v Sloveniji

Objavljamo nekaj fotografij in posnetkov poplavljenih območij po Sloveniji. V zadnjih dneh imajo po Sloveniji v kar nekaj krajih velike težave s poplavami. Mnoge reke in potoki so prestopili bregove. Tudi naša prestolnica ni varna pred poplavami, vreme pa se je danes nekoliko izboljšalo.

Parkirišče pred InterSparom na Viču:

Avgust naznanja prihod sezone orkanov

Avgust, september in oktober so meseci, ki so že postali znani po povišani aktivnosti orkanov.

Leta 2008 je sezona orkanov podrla kar nekaj rekordov: orkan Bertha kot najdaljši časovno trajajoči orkan ter tropska nevihta Alma, ki je bila najbolj vzhodno zabeležena nevihta, ki kdaj je divjala po Pacifiku.

Prav tako ne smemo pozabiti štirih neviht, ki so pustošile po Zemlji in povzročile ogromno smrtnih žrtev: (že omenjena) Alma, Gustav, Ike in Paloma. Od tega je Gustav povzročil za 4 miljarde dolarjev škode in skupno zahteval 189 življenj. Orkan Ike pa je zahteval 100 življenj in 19 miljard dolarjev škode.

Kaj nas čaka v tem letu?
Znanstveniki  še niso prišli do skupne odločitve, kako bodo podnebne spremembe vplivale na razvoj orkanov v sezoni 2009, vendar pa so dosegli dve najbolj verjetni napovedi za to sezono, in sicer: napovedujejo dokaj ‘normalno’ sezono orkanov za območje Atlantika s 25% tveganjem abnormale dejavnosti. Oceanografi in strokovnjaki za podnebne spremembe pa napovedujejo 70% možnost za:

• poimenovana neurja: 9-14
• orkane: 4-7
• močnejše orkane: 1-3

Seveda bi bilo nespametno zatiskati oči pred posledicami divjanja narave, zato imajo znanstveniki že v naprej pripravljena imena. Tu je le nekaj imen, ki so si jih zamislili za sezono 2009:

1. Ana
2. Bill
3. Claudette
4. Danny
5. Erika
6. Fred
7. Grace
8. Henri
9. Ida
10. Joaquin
11. Kate
12. Larry
13. Mindy
14. Nicholas
15. Odette
16. Peter
17. Rose
18. Sam
19. Teresa
20. Victor
21. Wanda

No, upamo da jih ne bo potrebno vseh uporabiti. Tropski cikloni dobijo imena šele, ko vetrovi presežejo hitrost 62km/h. Orkani pa so tropske nevihte, katere presežejo hitrost 120 km/h, pri čemer se za močnejše orkane šteje tiste, ki presežejo hitrost 180 km/h.