Pomanjkanje železa v krvi

december 18, 2009 od gaia  
Objavljeno pod Aktualno, Zdravje & prehrana

Železo je eno od zdravil, ki jih zdravniki v splošnih ambulantah najpogosteje predpisujejo. Iz domačih zalog tablet železa po vsem svetu bi lahko zgradili nov Titanik.

Anemije zaradi pomanjkanja železa

Zaradi nepravilnega jemanja se srečujemo bolj s stranskimi učinki jemanja železa, kot pa z učinkovitim odpravljanjem anemij.

Eritrociti, rdeča krvna telesca, prenašajo po telesu kisik. Kri vsebuje 30-50% eritrocitov. Ostalo je plazma, v kateri so večinoma bele krvne celice imunskega sistema. Poleg njih so tu še druge snovi, nujno potrebne tkivom, ki jih kri oskrbuje. Delež eritrocitov merimo z razmerjem proti ostalim delom krvi – hematokritom. Hematokrit 50 pomeni 25% več rdečih krvnih telesc v volumnu krvi kot hematokrit 40, s tem pa tudi toliko boljšo oskrbo tkiv s kisikom. Od porabe kisika v tkivih je odvisno njihovo delovanje, zato si prizadevamo, da bi bil hematokrit primerno visok.

25-35% ene rdeče krvne celice predstavlja hemoglobin, rdeči pigment. Rdečo barvo mu daje njegova glavna sestavina železo. Na hemoglobin je vezanega skoraj 100% kisika, ki ga kri prenaša po telesu. Večja kot je koncentracija hemoglobina v rdeči krvni celici, več bo ta lahko nase vezala kisika in ga prenesla v posamezna tkiva. Za delovanje tkiv in dobro počutje je potrebno s hrano dobiti toliko železa, da bo količina hemoglobina zadostna.


Koliko železa bi naj posameznik dnevno zaužil s hrano? Poglejmo najprej kakšne dnevne potrebe imamo po železu. Telesno neaktiven odrasel moški potrebuje dnevno najmanj 1,0 mg železa za osnovne življenske funkcije. Zaradi mesečne izgube z menstruacijo potrebuje odrasla ženska nekoliko več železa, 1,5 mg na dan.

Telesno aktivni ljudje, tisti, ki so pod stalnim stresom, ljudje po prebolelih bolezenskih stanjih ali pa tisti, ki stalno izgubljajo železo zaradi krvavitev, potrebujejo večkrat višje dnevne doze. Železo se izgublja tudi s potenjem, kar razloži večjo porabo poleti v vročem vremenu.

Povprečna poraba železa v dnevu je torej v seštevku taka:

Moški
Bazalno delovanje: 1,0 mg
Potenje: 1,5 mg
Hemoliza in krvavenje: 1,0 mg
Skupaj: 3,5 mg

Ženske
Bazalno delovanje: 1,5 mg
Potenje: 1,5 mg
Hemoliza in krvavenje: 1,0 mg
Skupaj: 4,0 mg

Na prvi pogled se taka količina niti ne zdi pretirano velika. Z dobro uravnoteženo prehrano lahko uporabimo le 10% železa vezanega v hrani. Obroki aktivnega moškega bi torej morali vsebovati 35 mg železa v dnevu, ženske pa 40 mg.

Povprečen vnos železa je pri mnogih nezadosten. Analiza prehrane atletov je pokazala, da na 1000 kcl energetske vrednosti obroka v povprečju zaužijejo 6,0 mg železa. Da bi ga torej s hrano zaužili dovolj, bi moral moški na dan pojesti 6000, ženska pa 7000 kcl na dan. To pa je za vsakega med nami veliko preveč. Pri tem pomislim na vse redukcijske diete za hujšanje, ki odmerjajo do 1000 kalorij dnevno, slabo sestavljene jedilnike, diete zaradi bolezni, v katerih ni niti teh 6,0 mg železa.

Slabokrvnost

Slabokrvnost, ki je posledica pomanjkanja železa v krvi, zdravimo z železovimi preparati, pri nas pod imeni Ferrum Lek, Retafer, Hematopan in drugi. Z dodatkom 15-20 mg železa dobro uravnoteženi prehrani, bi bilo dnevnim potrebam zadoščeno.

Večje dnevne količine od priporočenih se v telesu kopičijo, telo pa s tem postaja bolj dojemljivo za infekcije. Odvečno železo v telesu povečuje možnost infekcij

Noben organizem v naravi ne more živeti brez železa. Edina izjema so bakterije rodu Lactobacillus, ki so običajne prebivalke naše črevesne flore. Odgovorne so za fermentacijo mleka v prebavnem traktu. Dejstvo, da so to edini živeči organizmi, ki ne potrebujejo železa je v praksi zelo pomembno.

V prispevku želim ovreči nesmiselno razširjeno zdravniško prakso rutinskega predpisovanja železa atletom, nosečnicam, doječim materam in celo otrokom.


Za popolno razlago začnimo na začetku življenja, z rojstvom otroka. Ko se otrok ali živalski mladič rodi, je njegov prebavni trakt popolnoma sterilen. Ne vsebuje nobenih bakterij. Tudi železa ni v prebavnem traktu, od ust do konca črevesja. Edina bakterija, ki v takih razmerah preživi, je bakterija Lactobacillus. Ta se že v prvih minutah po rojstvu začne razraščati po otrokovem črevesju. Evolucija je to čudovito uredila, saj je bakterija mlečne kisline nujna pri prebavi mleka. Mleko je prva hrana vseh sesalcev in novorojenčkov.

Narava dovoli le bakteriji mlečne kisline, da se razrašča po otrokovem črevesju. Vsem ostalim, potencialno škodljivim bakterijam, pa ne dovoljuje naselitve. S tem zavaruje dojenčka pred nezaželenimi infekcijami v prvih mesecih življenja. Vse ostale bakterije bi za svojo rast potrebovale železo, tega pa v črevesju takoj po rojstvu ni.

Ali je v materinem mleku železo? Na to pomislimo zaradi umetnega mleka, ki velikokrat vsebuje železo, ker doječim materam predpisujemo tablete železa. Nekateri zdravniki predpisujejo železo celo otrokom do enega leta starosti. Materino mleko, ki je daleč najboljša hrana za dojenčke, ne vsebuje železa.

Mnogo zdravnikov še vedno ni povsem prepričanih, da dojenčki ne potrebujejo železa. Človeški dojenček se rodi z zalogo železa 75 mg na kilogram telesne teže. To je približno dvakrat večja količina kot jo imajo na razpolago zdravi atleti. Otrok lahko zdravo raste in se razvija s to zalogo najmanj eno leto, ne da bi mu nadomestili en sam gram železa s prehrano. Imunski sistem se mora otroku v času dojenja razviti do te mere, da se bo boril proti infekcijam. Normalna hrana zanese v črevo železo, ki je predpogoj za razvoj patogenih bakterij.

Zakaj potem zdravniki otrokom in nosečnicam še vedno predpisujejo železove preparate? Ignoranca? Marketinški pohlep? Vsi stari medicinski učbeniki nas učijo, da je železo nujna sestavina za izgradnjo rdečih krvnih celic. Ženske postajajo skoraj anemične v poteku nosečnosti, ker se kri razporeja tudi v rastoči fetus. Predpisujejo jim velike količine železa (300 mg na dan), a to nikoli ne izboljša anemije. Nikoli je ni, in tudi v materinem mleku železa ni.

Verjetno v mleko dodajajo železo zato, da bi nadaljevali materino terapijo v nosečnosti. Mogoče upajo, da je možno izboljšati popolno formulo narave, ki je ustvarila materino mleko. Z dodanim železom pa naredijo le škodo otrokovemu črevesju. Napako nato po tem zgledu delajo tudi športni zdravniki, ki za izboljšanje krvi svojim varovancem predpisujejo velike količine železa.

Profesor Eugene Weinberg iz univerze v Indiani (ZDA) je prvi opozoril na porast infekcijskih bolezni s povečanjem porabe železa v Ameriki. V delu “Železo in infekcije” je navedenih več sto študij, ki dokazujejo, da vse odvečno železo omogoči razcvet patogenih bakterij.

Kaj imajo dojenčki opraviti z odraslimi pacienti, zdravljenimi z visokimi dozami železa? Ti ne umirajo zaradi bakterij, ki se jim v okolju, nasičenim z železom, razrastejo v črevesju. Največkrat niti zares ne zbolijo. Ne moremo torej s prstom pokazati na železo kot škodljiv element. Mali otroci pa so s svojo krhkostjo nazoren model za prikaz škodljivosti prekomernega uživanja železa.

Kako pospešimo hematopoezo?

Železo samo je slabo učinkovito pri popravljanju anemije (zviševanju količine hemoglobina). Izgradnja funkcionalno najboljših rdečih krvnih celic zahteva tudi druge pomembne snovi: cink, vitamine B12, E, B6, C in folno kislino. Pri anemijah je navadno zmanjšan vnos vseh. Le sinergistično oz. vzajemno delovanje železa, vitaminov in mineralov lahko v celoti popravi krvno sliko, s tem pa tudi vse simptome anemije.

Zdravljenje anemij zahteva torej kompleksen pristop nadomeščanja vseh hematopoetskih elementov, ne samo železa. Če se želimo izognit stranskim učinkom dajanja velikih količin železovih preparatov, pa kljub temu doseči uspeh pri zdravljenju, je potrebno hkrati nadomeščati tudi ostale manjkajoče sestavine.

Sabina Kratovac za zlataleta.com

Čiščenje debelega črevesja in post

september 16, 2009 od gaia  
Objavljeno pod Zdravje & prehrana

Večina zdravstvenih težav je posledica nakopičenih stresnih stanj, ki telo postopoma bremenijo, dokler ne zboli. Stresa pa ne povzročajo le pritiski v službi, konflikti doma in neprijetni dogodki, ampak tudi škodljive snovi iz hrane, vode in zraka.

Tako povprečen človek, ki se prehranjuje z običajno pridelano hrano, dandanes na leto zaužije kar 5 kg prehranskih aditivov in 4,5 litrov pesticidov in herbicidov, s katerimi sta bila škropljena sadje in zelenjava (po Holfordu, 2006). Zaužije tudi veliko nitratov, hormonov, antibiotikov, svinca, aluminija in številnih drugih škodljivih snovi. Škodljivi učinki omenjenih snovi se kopičijo in se le redko kdaj pojavijo takoj. Čeprav je človeški organizem opremljen s čudežnimi “mehanizmi” za razstrupljanje številnih škodljivih snovi, postajajo ti mehanizmi preobremenjeni in ne uspejo opravljati svoje funkcije in človek zboli. Če želimo, da do tega ne pride, moramo več pozornosti nameniti temu, kakšno hrano jemo, kakšno vodo pijemo, v kakšnem okolju živimo in kakšna je naša miselna naravnanost. Vendar tudi če se trudimo jesti ekološko pridelano hrano in pijemo filtrirano vodo, je naše fizično in socialno okolje tako zelo onesnaženo, da naše bitje kliče po čiščenju in obnavljanju.

Post kot fizično in duhovno čiščenje

Narava nam je dala možnost povsem naravnega in nebolečega čiščenja, in to je post. Post je tako fizično kot duhovno čiščenje strupov, odpadnih snovi in oblog, je neke vrste feng shui v lastni hiši. Post je nekaj neškodljivega in je priporočljiv za vse ljudi, stare nad 30 let, ki so zdravi, in sicer enkrat do dvakrat letno. Najbolj priporočljivo je post opraviti spomladi in jeseni. Za tiste, ki pa že imajo razvite določene bolezni in dovolj zalog, pa še pogosteje, vendar pod strokovnim vodstvom.

Post pomeni, da ničesar ne jemo, ampak le pijemo, bodisi čaje, zelenjavne ali sadne sokove in vodo, tudi če nismo žejni. Post ni isto kot dieta! Stalne diete povzročajo, da je telo v stalnem stresu in kopiči snovi v telesu ter si dela zalogo za naslednje “sušno obdobje”, namesto da bi jih porabljalo. Zato kilograme, namesto da bi jih zgubljali, pridobivamo. Pri postu pa gre za čiščenje, katerega posledica je tudi dolgoročna izguba kilogramov, če se seveda po njem prehranjujemo zmerno in zdravo.

Čiščenje debelega črevesja – nujni spremljevalec posta

Za post je bistveno redno čiščenje debelega črevesja, saj v nasprotnem primeru post ni tako učinkovit. Ne samo to, strupi, ki se začnejo sproščati med postom, in odpadne snovi, ki zastajajo v črevesju, lahko povzročijo samozastrupitev organizma. Najbolj preprosta načina za rešitev tega problema sta klistiranje in hidrokolonska terapija. Hidrokolonska terapija (HKT) ali preprosto “kolonik” je čiščenje debelega črevesja s filtrirano vodo, ki jo s pomočjo naprave skozi zadnjično odprtino spuščamo v črevesje. Gre za neboleč poseg, ki ga kombiniramo z masiranjem trebuha in dihanjem. S HKT odstranjujemo staro blato, ki se je nabralo v stenah črevesja (in ki povzroča toksikacijo – zastrupljenost) ter različne zajedavce.

Zajedavci ali paraziti se pogosto naselijo v naše telo in še dodatno zastrupljajo naš organizem.
Parazite delimo na mikroskopsko majhne parazite – protozoe (enocelične parazite) – in s prostim očesom vidne helminte (črve), ki jih delimo na gliste in trakulje. Se zelo hitro razmnožujejo in izločajo strupe, ki jih mora organizem nevtralizirati. Paraziti lahko povzročajo različne težave: napenjanje, lakoto, slabokrvnost, zadrževanje vode, pomanjkanje železa, v skrajnih primerih pa lahko poškodujejo sklepe, kar vodi v tendenco za nastanek artritisa ali pa škodljivo vplivajo na živčni sistem.

Hidrokolonska terapija in klistiranje

V telesu imamo več čistilnih sistemov: pljuča, ledvice, koža, jetra in črevesje. Če debelo črevo ne opravlja svoje funkcije oziroma je njegova vsebina preveč toksična, potem morajo nalogo čiščenja prevzeti ostali čistilni sistemi. To lahko povzroči, da so preobremenjeni, kar vodi v različne bolezni in obolenja. S HKT očistimo celo debelo črevesje in mu pomagamo, da spet opravlja svojo funkcijo in s tem razbremeni ostale sisteme. HKT ne uničuje črevesne flore, ampak nasprotno z njo izboljšamo možnosti za razvoj koristnih črevesnih organizmov. Poleg tega se okrepi delovanje peristaltike in spodbudi delovanje črevesja v nasprotju z odvajali.

Zdravili učinki hkt

Zaradi strupov v črevesju, gnitja in delovanj zajedavcev se lahko razvijejo tako črevesna obolenja kot tudi različne težave in bolezni. Če navedemo le nekatere, ki jih omenjajo izkušeni terapevti: Addisonova bolezen, alergije, anevrizma, artritis, astma, Brightova bolezen, bolečine v hrbtu, bule, črevesni zajedavci, debelost, diabetes, davica, driske, glavobol, hipoglikemija, hemoroidi, katar nosu, kožne bolezni, menstruacijske težave, bolezni ledvic, jeter, srca, vranice, pljuč, limfnih žlez, mlečnih žlez, nespečnosti, oslabitev veznega tkiva, otekanje, povečanje mod, prehladi, psihične (čustvene) motnje, rak (na črevesju, prostati in drugod), seneni nahod, tuberkuloza, težave z očmi, ušesi, mehurjem, s prebavili, z nadledvično žlezo, utrujenost, viseč trebuh, visok ali nizek krvni tlak, vnetje grla, slepega črevesa, zadah iz ust, zaprtje, zlatenica, živčnost itd. S HKT in postom, posebno če je povezan s spremembo škodljivih življenjskih navad (pri čemer ne mislimo samo na gibanje, zdravo prehranjevanje, ampak tudi na način razmišljanja, odnose, učinkovito reševanje problemov itd.), lahko preprečujemo nastanek vseh omenjenih bolezni.

HKT je koristna pri večini bolezni, vendar pa je ni priporočljivo izvajati 6 mesecev po operaciji črevesja, pri cirozi, po infarktu, pri težjih srčnih obolenjih, akutnih vnetjih črevesja (vnetje slepiča), nosečnosti, ulkusnem kolitisu, Crohnovi bolezni in tumorju v rektalnem predelu črevesja.

Post – osvoboditev duše

Kot smo že omenili, obstaja več vrst posta: samo z vodo, s čaji, s sadnimi in zelenjavnimi sokovi. Priporočamo post s sadnimi in zelenjavnimi sokovi, čaji in pitjem vode. Pri tem je pomembno, če gre za sveže iztisnjene sokove, da jih razredčimo in precedimo, tako da ne vsebujejo nikakršnih trdih delcev. Med postom je nujna fizična aktivnost, po možnosti na svežem zraku, tako da ohranjamo ali celo pridobivamo mišično maso. Takšen post je priporočljiv za vse in ga lahko prilagodimo tudi različnim vrstam bolnikov. Telo dobi vse potrebne snovi, energijo pa črpa iz svojih zalog, tako da se lahko notranji organi spočijejo, prečistijo in obnovijo.

Poleg fizičnega čiščenja pa se med postom dogaja tudi duševno in duhovno čiščenje. Ko se postimo, postopoma plast za plastjo prodiramo globlje in čistimo svoje tkivo in celice, v katerih so zapisana tudi naša čustva in duhovna stanja. Tako skozi čiščenje odpadnih snovi čistimo tudi čustvene blokade in zastoje. Poleg tega se med postom čistijo tudi možgani in naše misli. Ne samo to, med in po postu se nam razširi zavest in pogosto dobimo uvide v svojo preteklost, sedanjost ali prihodnost.

Ljudska modrost pravi, da je hrana povezava telesa z dušo. Če se za nekaj časa odpovemo hrani, ima duša možnost, da se osvobodi in jo lahko bolj jasno začutimo kot samostojno entiteto.

Dr. Helena Jeriček, soc. ped.,
in Drago Klanšček, univ. dipl. ing, dipl. kolonhidroterapevt