Ali polži spijo?
Nove raziskave kažejo, da tudi enostavne živali kot so polži potrebujejo spanec.
Tudi polži, ki spadajo med najpočasnejše živali na našem planetu, občasno potrebujejo spanje, kar znanstvenikom poraja spet nova vprašanja zakaj živali sploh potrebujejo spanje.
Raziskavo so začeli, ko so ugotavljali, da polži približno 10 % časa mirujejo s skrčenimi tipalkami in prilepljeni na steklene stene terarija, njihove lupine so visele stran od telesa, telo pa je bilo simetrično sproščeno.
Da bi ugotovili, ali res spijo, so znanstveniki uporabili različne oblike stimulacije, kot so trkanje po njihovi lupini in dodajanje hrane v njihovo bližino. Aktivni polži so se na trkanje odzvali dvakrat hitreje kot tisti, ki naj bi spali oziroma počivali, na hrano pa kar sedemkrat hitreje.
S tem znanstveniki tudi ugotavljajo, da spanje ni najbolj pomembno za organizacijo spomina, ampak ima pomen tudi za veliko bolj primarne telesne in nevrološke funkcije, saj tudi organizmi z veliko manj kompleksnim živčnim sistemom potrebujejo spanec.
Ali polži tudi sanjajo? Tega zaenkrat ni mogoče dokazati, se pa poraja vprašanje, o čem bi polži sploh lahko sanjali? Torej ta raziskava nam pove, da je še ogromno odprtih vprašanj glede spanja in sanj.
Zakaj so nekateri ptiči, krt, pikapolonica in druge živali koristni v vrtu?
Med koristne živali štejemo plenilske stenice, plenilske pajke in skakače, pikapolonice, stonoge, krastačo, ptice, krta in ježa. Zakaj pravimo, da so to koristne živali? Pravzaprav zato, ker so vsi našteti koristne živali zaradi vrste hrane, ki jo potrebujejo za preživetje.
Ptiči
Z vidika varstva rastlin so ptiči zelo pomembni kot žužkojedi. Prav med žuželkami je namreč veliko pomembnih škodljivcev kmetijskih in drugih rastlin. Veliko koristnega dela namesto nas opravijo poleg sinic, škorci, lišček, rdečerepka in ščinkovci in še nekateri drugi. Pomladi in poleti se sinica hrani predvsem z žuželkami, kot so gosenice, stenice in hrošči rilčkarji, pobira pa tudi pajke in majhne polže. Še posebej pa ji teknejo gosenice malih zimskih pedicev, oljčnega molja, molja mladih poganjkov, hrastovega listnega zavrtača ter ličinke in bube oljčne muhe. Kot zanimivost naj omenimo, da samec in samička sinice tekom poletja svojim mladičkom prineseta tudi do 30 kg gosenic, poleg teh pa še kar nekaj drugih škodljivcev z vrta.
Krt
Krt je pravzaprav koristna žival. Med njegovo hrano lahko namreč najdemo tudi žuželke, ki so škodljive (ogrci, strune, gosenice sovk …). Kot škodljivca naših vrtnin pa ga pojmujemo predvsem, zaradi tega ker, ko pride na vrt, rad poškoduje rastlinske korenine, poje pa tudi deževnike, ki pa so v tleh koristni. Deževnikom pravzaprav pregrizne trebušnjačo s čimer jih naredi negibne, a žive. Take jih pušča v svojih rovih kot rezervno hrano.
Pikapolonica
Odrasla pikapolonica na dan uniči na stotine listnih uši. Ličinke pikapolonice so pa še posebej »požrešne«, saj pojedo tudi 400 listnih uši na dan.
Poleg ptičev, krtov, pikapolonic so zelo koristni tudi ježi, žabe in krastače, ki prav tako uničijo veliko škodljivcev, predvsem polžev in črvov kot tudi nekaterih insektov. Poznamo pa še nekaj manjših žuželk, ki so ravno tako koristne v našem vrtu to so muhe trepetavke, tančičarice, najezdniki in strigalice. Večinoma se prehranjujejo z listnimi ušmi.
Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.,
Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka.
Znebimo se polžev na naravi prijazen način
Če ste med tistimi, ki so porabili kar nekaj denarja za kemične pripravke, da bi uničili polže in so polži dobili bitko, vas vabimo, da poskušate obrniti izid v svoj prid z naravnimi načini ‘boja proti polžem’.
Takoj, na začetku naj opozorimo, da je nabiranje za prehrano ali ubijanje velikega vrtnega polža prepovedano, saj spada med zavarovane živalske vrste. Če nam preglavice na vrtu dela ravno veliki vrtni polž ga poberemo in odnesemo v naravno okolje, ob kakšen potok.
Polži nam čez noč lahko pospravijo celo gredico solate ali kakšne druge zelenjave. Torej, naredimo naš vrt nezanimiv za polže. Okrog vrta, na gredice in med gredice posejte ali posadite vrtni ognjič, saj se ga polži zelo izogibajo in včasih je ta ukrep že dovolj. Polže odvračajo tudi kapucinka, kalifornijski mak, grobelnik, žajbelj, timijan in črnika.
Vse te rastline lahko posejemo ali nasadimo med gredicami, kar bo odvračalo polže in še naš vrt bo dobil prav posebno lep, cvetoč in zanimiv videz. Smrdita mu še bezeg in vratič, tako da lahko liste, dele teh dveh rastlin natržemo in nasujemo med gredicami. Z nasutimi listi ali deli teh dveh rastlin se bomo polžev rešili vsaj za kakšen dan.
Z golimi polži pa se rada mlaskata navadna krastača in jež. Med domačimi živalmi pa nekatere vrste rac in kokoši. Vendar, če si boste v deževnem vremenu, ko je največ polžev na planem, sposodili ali spustili na vrt raco ali kokoš pazite, da vam ne bo na koncu le ta pojedla solate. Najenostavnejši način, da se rešimo polžev pa je, da jih ročno pobiramo. Njegova sluz ni strupena, tako da brez skrbi, rokavice na roke pa bo.
Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.