Varujmo pragozdove

Uničevanje gozdov povzroča petino vseh emisij na Zemlji. Večina teh emisij pa prihaja seveda od avtomobilov, letal ter vlakov.

Pragozdovi so dolga leta ohranjali harmonijo življenja na Zemlji, saj dajejo dom dvem tretjinam živali na Zemlji. Prav tako pa pomagajo pri ohranjanju primerne klime, saj lahko drevesa vskrajo in shranijo ogromne količine ogljikovega dioksida.

Sekanje in požiganje gozdov pa to harmonijo zmotita, saj se ogljikov dioksid iz dreves sprosti v ozračje, poleg tega pa je vse manj dreves, ki bi ga lahko vezala nase.

Raznolikost na Zemlji pa je prav tako na nek način odvisna od dreves. Ta raznolikost pa nam lahko v prihodnosti pride še kako prav, saj bomo vedno bolj potrebovali bistvene stvari za preživetje – vodo, hrano ter zdravila.

Greenpeace pa si je skozi leta že priboril veliko zmag, za zmanjšanje krčenja gozdov:

• Območje Amazonke počasi prihaja nazaj v prvotno stanje, saj so omejili krčenje gozdov.
• Leta 2009 je kanadski Great Bear deževni pragozd postal zaščiteno območje.

Vendar pa so to majhni koraki do velikega cilja, saj bo potrebno prenehati z množičnim sekanjem gozdov do leta 2015, če želimo ohraniti pragozdove ter ugodno podnebje.

The Canary Project

Projekt temelji na ideji vizualnega osveščanja množice o globalnih spremembah.

Njihove glavne strategije pa so:

• Vizualna predstavitev globalnega segrevanja.
• Vključiti v kontekst “orodja“ umetosti z znanostjo.
• Raziskati razna vprašanja glede teme.
• Vzbuditi medijsko pozornost.
• Širiti pridobljena znanja.

Organizacija je svojo pot začela leta 2006, kot projekt fotografiranja pokrajin po svetu, ki jih je že prizadelo globalno segrevanje. V tem času so slikovni podatki pokazali razne spremembe the pokrajin; npr. v Belizu je koralni greben že tako upostošen, da izgleda, kot da se je posušil. Takšnih in drugačnih pokrajin pa je po svetu še veliko več.

Več o projektu in dokazih globalnega segrevanja si lahko preberete na njihovi strani http://www.canary-project.org/

Globalno segrevanje ima lahko velike posledice

Globalno segrevanje ozračja ne pomeni le bolj toplih dni ter milih zim. Vsaka sprememba temperature pomeni dodatno nevarnost za razmere na Zemlji.

Globalna depresija

Spremembe, katere bodo potrebne zaradi globalnega segrevanja bodo po približnih ocenah stale 20% svetovnega bruto proizvoda. Zato si lahko predstavljate depresijo, skozi katero bodo šli nekateri ljudje zaradi dodatnega znižanja plač ter zvišanja stroškov.

Izumiranje rib

Ena izmed navadno podcenjenih posledic globalnega segrevanja je tudi ‘zakisanje’ morja. Morje vsak dan vsrkava ogljikov dioksid iz ozračja, in glede na to, da je tega plina vedno več, je posledica tega večja kislost morja (reakicja, ki se odvija v morju zaradi ogljikovega dioksida, povzroča večje količine karbonske kisline).

Globalna Lakota

Da bi lahko nahranili ves svet, je potrebno spremeniti ter preurediti ogromne površine, ki bi bile potrebne za pridelovanje hrane. Takšna infrastruktura pa je tudi odvisna od stabilnega vremena, vendar pa je to nemogoče zaradi spremembe temperatur ter vremena, na kar vpliva globalno segrevanje. Raziskave kažejo, da je vse več dežja v suhih področjih ter vse manj dežja v nekoč vlažnih področjih, kar lahko privede do popolnega preobrata, nič pa se ne da spremeniti čez noč, za vzpostavitev in prilagajanje novim razmeram bodo potrebna leta dela.

Neprekinjen krog

Pozitiven krog dogodkov je danes že skoraj nekaj nemogočega v naravi. Za primer lahko vzamemo taljenje ledu, kar povzroči nastajanje večjih površin, ki vsrkavajo toploto, kar povzroči še hitrejše taljenje snega, česar posledica je še hitrejše spreminje podnebja. Takšne spremembe lahko najdemo v naravi že skoraj povsod, kar le še pospešuje slabe razmere v katerih smo se znašli.

« Previous Page