Kaj je ekologija

Ekologija je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Okolje organizma vsebuje njegovo fizično naravno bivališče (habitat), ki ga lahko opišemo z vsoto krajevnih samovzniklih dejavnikov kot sta podnebje in geologija in tudi drugih organizmov, ki si bivališče delijo. Pojasnjuje, kako živijo rastline in živali v povezavi druga z drugo, kako so odvisne od naravnih virov in dobrin (tla, voda, zrak, sončna svetloba). Preučuje prilagoditve življenjskim razmeram, kjer organizmi živijo. Znanstvenik, ki deluje na področju ekologije, je ekolog.

Kadar govorimo o konkretni vrsti ali drugem taksonu, pomeni ekologija skupek vseh interakcij tega taksona z živim in neživim okoljem, torej habitat, kjer lahko živi, njegovi plenilci, zajedavci, plen idr. V zadnjem času se izraz pogosto, a nekoliko neustrezno uporablja kot sopomenka za sorodno, a mnogo ožje področje okoljevarstva (oz. naravovarstva), ki obravnava človekovo prizadevanje za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje.

Sistemska ekologija – je področje ekologije, ki pri preučevanju povezav med različnimi prvinami ekoloških sistemov uporablja matematične metode. Sistemska ekologija se ukvarja z raziskovanjem preprostih sistemov (odnos plenilec – žrtev), kot tudi z raziskovanjem sestavljenih sistemov (raziskovanje pokrajin). Kadar se poslužuje matematičnih metod ustvarja modele ekoloških sistemov in preučuje različne medsebojne povezave sestavnih delov sistema. Analiza modelov omogoča določitev manjkajočih segmentov ekološke vede glede na modelirane sisteme, lahko pa tudi spodbuja in usmerja k natančnejšim raziskavam.

Vir: Wikipedia

Vpogled v suho preteklost Afrike

Raziskava dreves v severozahodnem delu Afrike je pokazala, da so ta doživela večja obdobja suše v 13, 16 in sedaj v 20 stoletju.

Skupina znanstvenikov iz različnih držav je uporabila informacije pridobljene z drevesnih letnic starih dreves v Afriki in tako dobila vpogled do leta 1179. Eno od dreves, ki so ga našli v Maroku, pa datira celo v leto 883!

Večina  severne Afrike spremlja vremenske informacije že 50 let, vendar pa so takšne analize seveda prekratke, da bi lahko razkrile kaj se je dejansko dogajalo v preteklosti v tej klimatski regiji.

En izmed najbolj pomembnih načinov, da bi lahko razumeli klimatsko variabilnost je uporaba t.i. proksi zapisa in ena izmed najbolj zanesljivih metod je prav pregled letnic dreves. Ta zapis je namreč zapis zgodovine, pridobljen preko opazovanja naravnih fenomenov, v tem primeru drevesne letnice.

Omenjena ekipa je torej prva, ki je zbrala celo mrežo kronoloških podatkov preko severne Afrike, pri čemer je analizirala vzorce preteklih suš. Razultat teh raziskav pa je, da trenutna suša 20 stoletja soupada z izsledki, ki so jih izdelali klimatski modeli; na sušo torej definitivno vplivajo tudi novodobne klimatske spremembe.

Preteklost Antarktike razkriva našo prihodnost

Znanstveniki, ki so sodelovali v ekspediciji ‘Wilkes Land Glacial History’, so se pred kratkim vrnili domov z 2000 metrov sedimentov jedra pokrajine Wilkes,  del Antarktike, ki se nahaja južno od Avstralije. Upajo, da jim bodo sedimenti pomagali pri pridobitvi podatkov o globalnih klimatskih spremembah.

Klimatski podatki, ki so jih odbili z sedimentov jim bodo pokazali kakšna je bila preteklost Antarktike. Do sedaj so že ugotovili, da Antarktika pred 53 milioni let ni bila pokrita z ledom, kot je danes, ampak je imela toplo, sub-tropsko podnebje, kjer so nivoji ogljikovega dioksida za kar desetkrat presegli današnje.

Vendar pa je v zadnjih 400.000 letih Antarktika doživela veliko sprememb, ki so jo preoblikovale v masivno ledeno pokrajino kot je danes. Takšna sprememba se je geološko gledano zgodila v relativno kratkem času. Zato se znanstveniki sprašujejo, kako se je to lahko zgodilo in ali lahko iz tega dogodka pridobimo kakšne koristne informacije.

Znanstveniki v zbranih sedimentih namreč vidijo ogromen potencial, saj jih lahko dobesedno berejo kot knjigo. Ta knjiga pa jih pelje 53 milijonov let nazaj v preteklost.

Pokrajina Wilkes je ena izmed klimatsko najbolj občutljivih delov planeta. Zaradi tega so znanstveniki lahko pridobili prvič dobljene podatke o tanjšanju in debelenju snežne oddeje in njen efekt na planetarni nivo vode.

Do sedaj so že ugotovili, da se je dejansko taljenje ledenikov začelo že pred 10.000 leti. To pa je koristen podatek, saj so takšni podatki koristni za nadaljne raziskave o prihodnosti našega planeta. Z njimi lahko bolj učinkovito izdelajo klimatske modele, ki so potrebni za napoved prihodnosti vremena na Zemlji.

Meje, ki jih človek ne bi smel prestopiti

Znanstveniki so predstavili devet mej našega planeta, od katerih je odvisno preživetje človeštva in jih ne bi smeli prestopiti. Tri od teh pa smo morda že prekoračili.

Skupina tridesetih vodilnih znanstvenikov na področju Zemlje in okolja je predstavila devet planetarnih mej ali varnih con, katerih ne smemo prečkati, če želimo ohraniti planetarno in okoljsko ravnovesje, ki ga človeška civilizacija potrebuje. Če pa bi te meje prekoračili (in tri smo po nekaterih podatkih tako ali tako že), potem se lahko ustvarijo nesprejemljive okoljske spremembe za človeštvo in ostale organizme.

Te kritične točke, na katere nebi smeli vplivati so:

• klimatske spremembe,
• stratosferski ozon,
• sprememba namembnosti zemljišč,
• sladkovodna uporaba,
• biološka raznolikost,
• zakisovanje oceanov,
• vnos dušika in fosforja v biosfero in oceane,
• nalaganje aerosola,
• kemična onesnaženost.

Namen te študije je kvantificiranje biofizičnega praga, po katerem sistem Zemlje ne more več delovati stabilno. Vse te meje pa so med seboj močno povezane, kar pomeni, da če prekoračimo eno, potem bomo sčasoma vse, saj ima to učinek domin.

Avtorji te študije poudarjajo, da je človeška industrijska aktivnost v zadnjih dveh stoletjih ustvarila novo globalno geofizično silo, ki je v nekaterih pogledih enaka naravnim silam. Bili naj bi namreč v procesu končanja Holocene dobe (geološka doba, ki se začne z umikom severnih ledenikov, ki povzroča bolj zmerno podnebje) ter v začetku Antropocene dobe, v kateri bo imela ktivnost človeka tolikšen vpliv na biosfero kot katerakoli naravna ali planetarna sila.

Napad na metulje

Preteklo leto je bilo eno izmed najslabših za Monarha, ki je vrsta metulja. Hude nevihte s točo v Mehiki (ki je ena izmed Monarhovih zimskih domovanj), katerim je sledilo skoraj 40 centimetrov dežja, je populacijo teh metuljev razpolovilo.

Poleg tega, pa so ogrožena tudi domovanja teh metuljev zaradi opustošenja, ki ga za sabo pušča človek. Zaradi takšnih in podobnih stvari je ta vrsta metulja postala že skoraj ogrožena.

Za razliko od ostalih insektov v zmernem podnebju, Monarh ne more preživeti dolge in mrzle zime. Zato zimo preživijo v zatočiščih; populacija Monarhov, ki se skozi leto nahaja na področju  zahodnem področju Rocky Mountains v Ameriki se pozimi od tam preseli čez mrzlo obdobje med drevesa Kalifornije, tisti ki pa se nahajajo vzhodno od Rocky Mountainsa, pa odpotujejo za ta čas v gozdove Mehike.

Do sedaj še ni bilo zabeleženo ali videno, da bi se katerakoli druga vrsta metulja selila tako kot se seli Monarh, kar je pa še bolj neverjetno pa je to, da ti metulji potujejo v kolonijah in na iste kraje vsako leto. Obstoj teh metuljev je na žalost odvisen od dreves na katerih domujejo. Problem pri tem pa je ilegalno sekanje dreves v Mehiki, ki hkrati uničuje tudi te metulje.

Poleg tega pa ubija te metulje tudi porast koruznih in sojinih polj, ki so gensko spremenjena tako, da so odporna na kakršne koli herbicide, kar omogoča kmetom, da lahko polja po mili volji posipajo z uničevalcem plevela, kar dejansko pobije vse razen koruze in soje. To pa seveda preprečuje metuljem, da bi si odpočili na rastlinah.

The Canary Project

Projekt temelji na ideji vizualnega osveščanja množice o globalnih spremembah.

Njihove glavne strategije pa so:

• Vizualna predstavitev globalnega segrevanja.
• Vključiti v kontekst “orodja“ umetosti z znanostjo.
• Raziskati razna vprašanja glede teme.
• Vzbuditi medijsko pozornost.
• Širiti pridobljena znanja.

Organizacija je svojo pot začela leta 2006, kot projekt fotografiranja pokrajin po svetu, ki jih je že prizadelo globalno segrevanje. V tem času so slikovni podatki pokazali razne spremembe the pokrajin; npr. v Belizu je koralni greben že tako upostošen, da izgleda, kot da se je posušil. Takšnih in drugačnih pokrajin pa je po svetu še veliko več.

Več o projektu in dokazih globalnega segrevanja si lahko preberete na njihovi strani http://www.canary-project.org/

Globalno segrevanje ima lahko velike posledice

Globalno segrevanje ozračja ne pomeni le bolj toplih dni ter milih zim. Vsaka sprememba temperature pomeni dodatno nevarnost za razmere na Zemlji.

Globalna depresija

Spremembe, katere bodo potrebne zaradi globalnega segrevanja bodo po približnih ocenah stale 20% svetovnega bruto proizvoda. Zato si lahko predstavljate depresijo, skozi katero bodo šli nekateri ljudje zaradi dodatnega znižanja plač ter zvišanja stroškov.

Izumiranje rib

Ena izmed navadno podcenjenih posledic globalnega segrevanja je tudi ‘zakisanje’ morja. Morje vsak dan vsrkava ogljikov dioksid iz ozračja, in glede na to, da je tega plina vedno več, je posledica tega večja kislost morja (reakicja, ki se odvija v morju zaradi ogljikovega dioksida, povzroča večje količine karbonske kisline).

Globalna Lakota

Da bi lahko nahranili ves svet, je potrebno spremeniti ter preurediti ogromne površine, ki bi bile potrebne za pridelovanje hrane. Takšna infrastruktura pa je tudi odvisna od stabilnega vremena, vendar pa je to nemogoče zaradi spremembe temperatur ter vremena, na kar vpliva globalno segrevanje. Raziskave kažejo, da je vse več dežja v suhih področjih ter vse manj dežja v nekoč vlažnih področjih, kar lahko privede do popolnega preobrata, nič pa se ne da spremeniti čez noč, za vzpostavitev in prilagajanje novim razmeram bodo potrebna leta dela.

Neprekinjen krog

Pozitiven krog dogodkov je danes že skoraj nekaj nemogočega v naravi. Za primer lahko vzamemo taljenje ledu, kar povzroči nastajanje večjih površin, ki vsrkavajo toploto, kar povzroči še hitrejše taljenje snega, česar posledica je še hitrejše spreminje podnebja. Takšne spremembe lahko najdemo v naravi že skoraj povsod, kar le še pospešuje slabe razmere v katerih smo se znašli.