Plevel na kompostni kup – Da ali ne?

Tekma s plevelom

Plevel na vrtu se lahko zelo hitro pojavi in razraste, če vrta ne vzdržujemo redno. Da pa nebi uporabljali agresivnih sredstev proti plevelu, ki na koncu končajo lahko tudi v naših pridelkih, vam predstavljamo nekaj napotkov za obvladovanje plevela na vrtu:Vsako leto se držimo pravil kolobarjenja, kajti nekatere rastline pustijo za seboj manj ali nič plevela, nekatere pa zelo zapleveljeno površino.

• Na gredico, ki »počiva« ali smo že pobrali pridelek in je prazna sejemo rastline za zeleno gnojenje ali pokrijemo z zastirko, da preprečimo razrast plevelom.
• Gnojimo samo tik ob vrtninah  in ne povprek.
• Pletev opravimo, ko je plevel še majhen, vsekakor pa preden zacveti in semeni. Če se rešujemo plevela s puljenjem, pazimo, da z njim povlečemo tudi korenino in ne samo nadzemni del rastline. Populjene plevele nikar ne puščamo med gredicami, kajti tako ustvarjamo primerno okolje za škodljivce.
• Nekatere rastline na vrtu, ki jih imamo za plevel so tudi užitne in okusne, zato je morda najbolje, da jih pojemo.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Leča, stročnica z domačega vrta

Tudi lečo lahko pridelamo na domačem vrtu brez večjih težav. Edina težava je lahko plevel, saj se leča ne razraste in ne pokrije površine tal. Pleveli jo celo ogrožajo, saj so ji konkurenti za hranila in svetlobo. Vendar naj nas to ne odvrne od setve leče, saj bo dvakratno pletje verjetno dovolj.

Iz lečinih zrn lahko pripravljamo kremne in zelenjavne juhe, jemo v solati ali kot prikuho raznim jedem. Poleg soje in fižola je tudi leča zelo pomemben vir beljakovin. Razlikujemo drobnozrnato (črna in rdeča zrnca) in debelozrnato lečo (zelena zrnca). Leča zraste 25 do 50 cm visoko. Steblo je poraslo s kratkimi dlačicami, ki so zelene ali vijoličaste barve. Cvetovi so lepe bele barve z vijoličnimi žilami. Strok je kratek in skriva 1 do 3 semena. Nedvomno je to zelo zanimiva rastlina, ki jo boste z veseljem opazovali pri rasti in oblikovanju strokov.

Kakšna tla so primerna za uspevanje leče?

Leča je zelo skromna rastlina, saj nam v slabših tleh daje večje pridelke kot bi jih recimo pridelali z grahom. Sejemo jo v lahka do srednje težka tla. Na zelo težkih, ilovnatih tleh, ne uspeva najbolje, saj se korenine ne razvijajo. Tla morajo biti dobro odcedna, saj leča slabo prenaša stoječo vodo. V stoječi vodi namreč hitro propade.

Setev leče

Leča tudi ne prenaša nizkih spomladanskih temperatur, pri -6°C rastlina že propade. Sejemo jo konec aprila oziroma v začetku maja, takrat kot fižol. Če v jeseni nismo gnojili s hlevskim gnojem tudi sedaj tega ne storimo, saj leča ne prenaša neposredno gnojenih tal. Tla pred setvijo prerahljamo. Sejemo v vrste, med njimi naj bo vsaj 20 cm razmaka, med semeni v vrsti pa okrog 10 cm. Seme zagrebemo v zemljo, tako, da  bo 2 cm pod površjem. Od setve do pobiranja pridelka nas loči približno 100 dni.

Leča uspeva, kjer je veliko svetlobe, zato jo sejemo na sončnih legah in v čistem posevku. Torej, med vrstama leče ne sejemo drugih rastlina. Pazimo tudi, da poleg leče ne sejemo ali sadimo višjih rastlin, ki bi  jo utegnile senčiti. Na isto gredico jo sejemo šele čez štiri leta, saj sama sebe ne prenaša. Tudi drugih stročnic ne prenaša, tako da je ne sejemo na gredico, kjer je prejšnje leto rasla katera izmed stročnic. Priporočljivo jo je sejati na gredico, kjer smo prejšnje leto imeli katero izmed pokrivnih rastlin.
Posevek je potrebno redno okopavati, da je plevel ne preraste . Zalivanje navadno ni potrebno, saj je leča prilagojena sušnim razmeram.  Ko spodnji stroki porjavijo ali rastlina izgubi vse listje je leča zrela.

Ko poberemo stroke leče je na to gredico najprimerneje sejati  pokrivne rastline, na primer facelijo. Zrnje leče se veliko bolje ohrani kar v stroku, zato ga luščimo sproti, kolikor ga potrebujemo. Stroke z zrnjem hranimo v hladnem, suhem in temnem prostoru.

Damjana Benec, univ.dipl.ing. agr.

Žagovina za zaščito rastlin

Prihranite pri porabi vode in ohranite zdravje dreves z namakanjem žagovine, ki jo posujete okoli vznožja dreves.

Okoli vznožja dreves natresite sloj žagovine, pokošene treve, listja, … kar bo poskrbelo, da bo drevo dobilo zadostno količino vode, ob enem bo žagovina vzdrževala vlažnost dalj časa, poleg tega pa vam ne bo potrebno skrbeti zaradi plevela.

Žagovina bo zemljo ohranjala hladno ter nudila drevesu vlago, ki jo potrebuje za rast. To pa pomeni, da vam ne bo potrebno toliko zalivati teh rastlin. S tem boste tudi pomagali zaščititi korenine, to pa je tudi naravno gnojilo, ki se bo s časoma razkrojilo pri vznožju rastline.

Prav tako boste lahko opustili uporabo nekaterih pesticidov za vrtnarjenje, saj bo za zaščito pred plevelom poskrbela žagovina, tistega nekaj plevala, ki pa bo morda pogledal skozi žagovino, pa bo lahko izpulimo.

Vrtnarji tako priporočajo, da žagovino potresete v debelosti okoli 7cm okoli rastlin, vseeno pa bodite previdni, da žagovino ne potresete čisto zraven debla ali stebla rastline, saj lahko v nasprotnem primeru tvegate gnitje rastline.