Projekt Vrečka na vrečko: Nasvidenje večni dami plastiki

V soboto, 26. novembra 2011, je na Pogačarjevem trgu potekal zaključni ulični dogodek prostovoljskega projekta Ekologov brez meja ‘Vrečka na vrečko‘, ki preko združevanja umetnosti in varstva okolja opozarja na pretirano rabo plastičnih vrečk, obenem pa nudi kreativne in preproste rešitve za preprečevanje nastajanja tovrstnih odpadkov. Na dogodku so organizatorji predstavili nastale umetnine in izdelke iz odpadne embalaže, ambasador projekta Sašo Papp pa je podelil nagrade zmagovalcem fotonatečaja Vrečka na veji. Na dogodku so se organizatorjem pridružili gostujoči umetniki, glasbeniki, improvizatorji in plesalci, ki so poskrbeli za pravi mini ulični plesno-glasbeno-umetniški spektakel.

Organizatorji projekta Vrečka na vrečko.

Projekt Vrečka na vrečko javnost preko združevanja umetnosti in varstva okolja opozarja na problem prekomerne uporabe plastičnih vrečk in plastenk. Ponuja ustvarjalne rešitve pri preprečevanju nastajanja odpadkov, ki so izvedljive za vsakogar, poteka pa že drugo leto zapored v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov – ETZO.

Organizatorji so cel ETZO teden na Stojnicah idej v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC City in na Pogačarjevem trgu ter na 27. Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu zbirali stare plastične vrečke. Vodja projekta Vrečka na vrečko in članica Ekologov brez meja Urša Dolinšek je na zaključnem uličnem dogodku povedala: »Letos smo zbrali precej manj plastičnih vrečk kot lansko leto. Zbirnih točk smo imeli letos namenoma manj, saj ne želimo dajati napačnega sporočila – na prvem mestu naš namen ni pridobiti čimveč plastičnih vrečk, ampak ozavestiti čimveč obiskovalcev. Tu smo bili tudi uspešni, saj je stojnico vsak dan obiskalo vsaj 30 ljudi, še veliko več pa je bilo mimoidočih, ki so si vse skupaj ogledovali bolj od daleč. Zbrali pa smo štiri polne 120 litrske vreče za smeti – polne plastičnih vrečk.” Iz njih in iz plastenk so cel teden nastajale umetnine in uporabni izdelki, preostale zbrane vreče pa bodo organizatorji uporabili pri nadaljnjih projektih, delavnicah in ustvarjanju.

Pogačarjev trg je bil v soboto zaznamovan z večno damo plastiko. Prizorišče je bilo ob ogromnem mrtvem drevesu, ovenčanem s plastičnimi vrečkami (avtor: The Miha Artnak, v sodelovanju z Andražem Tarmanom (Rompom) in Erikom Vidmarjem (Tisa d.o.o.)), ki se je dvigal iznad Travnika, posejanega s pisanimi in povsem bionerazgradljivimi cvetlicami iz plastenk (avtorjev oblikovalskega studia Lukatarina: Luka Mancini in Katarina Mrvar).

Umetnik The Miha Artnak je svojo umetnino poimenoval Pomlad je sen zime /The Rise of the Fall in jo komentiral takole: »Ob lanskem snegu se je pojavila nova vrsta pošasti. Prilagodila se je ekosistemu, a ker smo v tem letu drastično zmanjšali uporabo plastičnih vrečk, je avgusta letos umrla od lakote. Narava smeti je sicer trdovratna in ni je mogoče kar tako obvladati. Z lahkoto se nam prilagaja, sploh kadar pri našem ravnanju nismo dosledni. Prilagaja se nam v vseh letnih časih in poskuša preko nerazgradljivih plodov vsak dan zasesti še večji prostor pod soncem.«

Obiskovalci prireditve so z navdušenjem listali tudi našo revijo Bodi eko!

Modna oblikovalka Barbara Živčić (Ekologi brez meja) pa je v tednu ETZO v sodelovanju s Kralji ulice vodila dve delavnici izdelave spalnih vreč, na katerih se je 15 brezdomcev naučilo iz plastičnih vreč narediti spalno vrečo in jih v soboto prinesla na ogled. Na dogodek je nepovabljeno privihralo tudi plastično bitje Bagfoot in z osrednjim plesnim spektaklom »Who’s Bag« dokazovalo, da je nakupovanje praznik. Plesno točko je Bagfoot tokrat okrepil s svojimi kloni iz skupine plesalcev Šole za nastopanje Bast in prostovoljci.

Pomemben del uvodnega jesenskega dela projekta je bil fotonatečaj Vrečka na veji, ki se je začel 3. oktobra in končal 15. novembra 2011. Na natečaj je prispelo 448 fotografij, izmed 10 fotografij z največ spletnimi glasovi pa so tričlansko komisijo najbolj prepričali Andrej Marenčič s foto motivom  I Wanna Spin (But I Cant),  Anja Burnik s foto motivom Smetovec, Nataša Pezdir s foto motivom “Okraski” Koritnice. Nagrade jim je na zaključnem uličnem dogodku podelil ambasador projekta in radijski voditelj Sašo Papp.

Številni gostujoči ustvarjalci so na razstavo postavili svoje stvaritve iz odpadnih materialov in tako dokazali, da se z ustvarjalno žilico izdelkom in tudi odpadkom da podaljšati življenjsko dobo:

• Anselma, izdelovalnica vsega (ne)mogočega je z modno revijo predstavila pelerine, ki so prispele na prvi Anselmin natečaj Moja pelerina. Vsaka pelerina ima za sabo svojo zgodbo, vse pa so narejene iz recikliranih materialov, vrečk, cerad, blazin, zaves za tuše, itd.
• Arhitektka Tjaša Mavrič je izdelala lično kolekcijo ročno izdelanih unikatnih modnih dodatkov, ki jih predstavlja pod imenom TM priboljški. Reciklirane torbice, denarnice in mošnjički so primerni za vsakega in vsako priložnost.
• Rompom je kolektiv štirih industrijskih oblikovalcev: Nuša Jelenec, Tilen Sepič, Andraž Tarman in Jurij Lozić so se na zaključnem uličnem dogodku predstavili s produktom Kanta – koši za ločevanje odpadkov.
• Natan Esku je likovni oblikovalec, ki se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, ilustracijami in oblikovanjem. Na zaključnem uličnem dogodku je predstavil nekaj svojih izdelkov iz odpadkov.
• Kulturno ekološko društvo Smetumet skozi spoj umetnosti, ekologije, oblikovanja in igranja problematizirajo posameznikov odnos do narave, potrošnje, odpadkov in sodobnega načina življenja. Na zaključnem uličnem dogodku so predstavile svoje izdelke iz plastičnih vrečk in kavne embalaže.

Celotno dogajanje so na najboljši način popestrili ritmi DJ-ev Žakpižona in Felis Catusa, gledališka skupina Improlektika (Andrej Težak – Tešky, Veronika Hana, Boštjan Gorenc – Pižama, Dule) je poskrbela za smeh in nepričakovane situacije, raper Kosta pa je dogodku pridal dušo s svojimi globokimi in močnimi besedili. Trije glasni urbani fantje Simpl, Perro in Rudstah (Datura, Nedelaz) pa so pokazali, kaj so v letih vaj po zakloniščih ustvarili. Na ritem so strogo nadzorovano lučali sesekljane zloge. Zaključni ulični dogodek je mojstrsko moderiral športni komentator in novinar Luka Štucin.

Ali je zagotovljeno učinkovito ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami?

V obdobju pred dnevom spomina na umrle Ministrstvo za okolje in prostor sprožilo kampanjo, s katero je pozvalo, k zmanjšanju števila sveč, ki jih prižgemo na grobovih,  saj so te, če ne gredo v predelavo,  kar precejšnja obremenitev za okolje. Zato je sedaj  ključno vprašanje,  kako  je v Sloveniji urejen sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, kakšne so bile količine zbranih odpadnih nagrobnih sveč in kako je bilo poskrbljeno za njihovo snovno predelavo in s tem zmanjšanje vplivov na okolje.

V Sloveniji sta vzpostavljeni dve shemi za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, nosilca obeh shema pa sta družbi  Interseroh in Prons. V letošnjem letu ima Interseroh 51,50-odstotni tržni delež in  Prons 48,50-odstotni.

V letu 2010  je družba Interseroh zbrala približno 1.280 ton odpadnih nagrobnih sveč in jih v celoti predala v predelavo podjetju Plastkom na Jesenicah, ki je tudi celotno količino predelal.  V prvih treh kvartalih je bilo na trg danih skupaj 4.135.228,36 kg odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je bilo v shemi Interseroh  2.129.843,00 kg  in v shemi Prons 2.005.385,36 kg.  Vseh skupaj je bilo zbranih 1.643.430,00 kg odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je Interseroh zbral  922.390 kg, Prons pa  721.040 kg.  Ne glede na to, da je v letu 2011 prišlo do  začasnega prenehanja delovanja družbe Plastkom, ki ni pravočasno pridobila vseh dovoljenj za predelavo, je Interseroh reševal vprašanje predelave nagrobnih sveč z njihovim začasnim skladiščenjem in z dobrimi poslovnimi odnosi z družbo Prons, saj so si obojestransko in s trimesečnimi izravnavami priskočili na pomoč. Tako je v določenem obdobju Prons, zaradi težav z delovanjem podjetja Plastkom, od izvajalcev javnih služb prevzemal več odpadnih nagrobnih sveč kot je bil njegov tržni delež, Interseroh  pa je po tretjem kvartalu letošnjega leta  zbral 75.944 kg ton odpadnih nagrobnih sveč več kot  je njihov tržni delež in tako izravnal manjkajočo razliko.  Dobro sodelovanje obeh družb, ki se je izkazovalo  predvsem skozi redne trimesečne medsebojne izravnave, je pripomoglo, da se odpadne nagrobne sveče, ne glede na zaplete s predelavo, niso kopičile pri  komunalnih podjetjih, in so zgled, kako bi se lahko družbe za ravnanje z odpadno embalažo dogovorile tudi, kako rešiti problem glede prevzema odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe.

Kako zmanjšati uporabo plastike v vsakdanjem življenju?

Plastika nas spremlja na vsakem koraku, zato menimo, da bi jo bilo izredno težko nadomestiti v vsakdanjem življenju. Vendar že manjše spremembe lahko močno zmanjšajo uporabo plastike, če pa neredimo izračun na letni ravni, smo lahko prepričani, da smo naredili veliko za okolje.

Po nakupih z vrečko

Ena najbolj preprostih pa tudi najbolj učinkovitih sprememb, ki vas poleg tega ne bo veliko stala, je, da se po nakupih odpravite s cekarjem ali vrečko iz blaga. Agencija za zaščito okolja v ZDA je izračunala, da v razvitem svetu letno porabimo do 1000 milijard plastičnih vrečk. Od tega jih recikliramo manj kot 1 odstotek. Nesmiselno, sploh glede na to, da obstaja alternativa. Na trgu je na voljo ogromno cekarjev in vrečk iz blaga v številnih ljubkih barvah in oblikah, zato je odločitev za menjavo tudi modno podkrepljena. V primeru, da ste nagnjeni k temu, da cekar v ključnem trenutku pozabite doma ali se pogosto odločate za nenapovedane obiske trgovin, shranite katero od malih zložljivih vrečk v ročno torbico. Narava vam bo hvaležna!

Izbirajte eko embalaže

Kupujte izdelke v embalažah iz razgradljivih materialov. Namesto pijač v plastenkah raje posezite po tistih, ki so shranjene v steklenicah. Hranite pri sebi steklenico za vodo ali drugo pijačo. Tako vam ne bo treba uporabljati ponujenih plastičnih lončkov. Izogibajte se nakupom pijač za ‘po poti’, saj večino prodajajo v neekoloških plastičnih lončkih. Nosite s seboj svojo skodelico ali uporabite keramično, ki se jo da ponovno uporabiti.

Kupujte na tržnici

Nakup sadja ali zelenjave na trgu ni koristen le za vaše zdravje, pač pa tudi za zdravje planeta. Pakirano sadje in zelenjava, ki ju dobite v trgovinah, je namreč ovito s plastiko. Pri nakupu na tržnici prosite, naj vam nakupljeno shranijo v papirnato vrečko. Na tržnici kupujte tudi jajca. Ob nakupu prinesite svojo škatlico za hrambo ali pa kupite jajca v ponovno uporabnih papirnatih embalažah. Poleg tega boste z nakupovanjem na tržnici podprli tudi slovensko domačo pridelavo in naše kmetovalce.

Premišljeno v supermarketu

Bodite pozorni na to, v kakšni embalaži so zapakirani izdelki, ki jih nakupujete. Izogibajte se vseh, ki so pakirani v plastiko. Kupujte kruh v pekarni ali ga pecite sami, pakiranemu pa se odrecite. Ne kupujte čistil, ki so pakirana v plastični embalaži. Detergente za pranje perila kupujte pakirane v kartonastih škatlah, torej trdne in ne tekoče. Kupujte v delikatesi. Sire in salame naj vam zapakirajo v škatle, ki ste jih prinesli s seboj, ali pa prosite, naj vam jih zavijejo le v papir, brez dodane plasti plastike. Enako velja za meso. Ne kupujte že pripravljenih, v plastiko zavitih kosov. Ne kupujte jogurta, ampak si ga pripravljajte sami.

Pijte vodo iz pipe

V Sloveniji imamo srečo, da nam v večini primerov iz pipe teče čista pitna voda. Kjer je voda pitna in dovolj kvalitetna, ni nobene potrebe po nakupih vode v plastenkah. Ko kupite vodo, pravzaprav kupite predvsem plastično embalažo, ki onesnažuje planet. Za izdelavo ene same plastenke ustekleničene vode proizvajalci porabijo približno 10 litrov vode. Seveda pa lahko vodo kupite tudi v steklenicah.

Ukrepi v kopalnici

Namesto gela za tuširanje, pakiranega v plastično steklenico, uporabljajte milo v kosih. Nekatere vrste mila v kosih so primerne tudi za pomivanje posode. Namesto dezodorantov, inperspirantov uporabljajte parfume, ki so shranjeni v steklenih steklenicah. Osvežilec prostora nadomestite z dišečo svečko, eteričnim oljem ali dišečo paličico.

Uredite smeti

Plastične smeti hranite ločeno, v posebni vreči za smeti. Tako boste imeli med drugim tudi pregled nad tem, koliko plastike porabi vaše gospodinjstvo. Presenečeni boste, koliko se je zares nabere tudi, če pazite. Za manjše nabore smeti, uporabljajte papirnate vrečke, namesto plastičnih. Če le zmorete, si privoščite razgradljive vrečke za smeti. Kupujte toaletni papir, ki je ovit v papir, ne v plastiko.

Eko kuhinja

Čistila v plastičnih embalažah nadomestite z eko čistili iz kisa in sode, ki jih naredite sami. Plastično folijo za hranjenje izdelkov nadomestite z aluminijasto, lahko pa uporabite tudi povoščen papir. Namesto plastičnih vžigalnikov uporabite vžigalice. Namesto papirnatih brisač in serviet uporabite brisače in serviete iz blaga. Na ta način boste zmanjšali količino smeti in s tem količino plastičnih vreč, ki jih potrebujete zanje.

Pripomočki za otroke

Uporabljajte stekleničke za otroke, narejene iz naravnih materialov. Otroku kupujte igračke iz blaga, lesa in drugih naravnih materialov. Kupujte plenice iz blaga. Za otroške zabave ne kupujte plastičnih krožnikov in jedilnega pribora – uporabite raje papirnate krožnike in navaden pribor.

Tehnični izdelki

Ne kupujte zgoščenk, raje si omislite nakup glasbe in filmov preko spleta. Uporabljajte baterije, ki se jih da ponovno napolniti. Telefon kupite pri ponudnikih, ki menjajo staro za novo. Enako velja za druge tehnične aparate.

Znebite se plastike

Morda menite, da bi bilo nadomestiti vso plastiko, ki jo uporabljate, težko in drago. V resnici je dovolj le nekaj preprostih sprememb, s katerimi lahko zaživimo v večjem sožitju z okoljem.

Zakaj plastika ogroža okolje?

Prvič: vsa plastika ni primerna za reciklažo. Ostanki plastičnih izdelkov, ki se znajdejo v naravi, ogrožajo živali. Znanih je več primerov, ko so v prebavilu naplavljenih mrtvih morskih živali ali ptic našli kose plastike. Če plastiko sežigamo, nastane plin dioksin, ki je eden od dvanajstih za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal ali ‘POP’ (persistant organic polutants). Sežiganje plastičnih mas povzroča onesnaženje zraka, vode in hrane.

Zakaj je plastika nevarna za naše zdravje?

Plastika vsebuje nevarne snovi, ki jih proizvajalci dodajajo, da bi povečali vzdržljivost in uporabnost embalaže. Podatki o tem, iz česa vse je sestavljena določena plastika, so v nekaterih primerih poslovna skrivnost, to pa pomeni, da njihovega morebitnega vpliva na naše zdravje zaradi pomanjkanja informacij niti ne moremo ugotoviti. Nekaterim plastičnim masam med drugim dodajajo bisfenol A (BPA) in ftalate. Ti dve kemikaliji se lahko izločita v hrano, kadar je embalaža izpostavljena visoki temperaturi ali s staranjem plastike. Vplivata tudi na človeške hormone. Strokovnjaki jima pripisujejo škodljive učinke, kot so manjše število spermijev pri moških, oteženo delovanje spolnih organov pri obeh spolih, ‘poženščenost’ pri fantkih in hiperaktivnost pri punčkah. Problematična je sicer vsaka plastična embalaža, toda kar se tiče zdravja, velja še posebna previdnost pri embalaži, označeni z oznakami oznakami 1 (PET/PETE), 3 (PVC), 6 (PS) in 7 (PC/PLA). V prvo skupino sodijo nekatere plastenke čistila za posodo, plastenke olja, plastenke jogurta, v drugo nekateri bidoni za športnike, v tretjo in četrto nekatera pakiranja sira itd.

Recikliranje plastike

Plastiko je težko reciklirati, saj gre za izdelke, ki zahtevajo različne postopke predelave. Ločevanje je tako zelo oteženo in posledično drago, saj je treba pred predelavo natančno ločiti različne vrste plastike. Kako se nek plastičen izdelek reciklira (če se), nam povedo oznake na plastiki. Plastika, ki jo je mogoče reciklirati, je označena z Mobiusovo zanko. Številka znotraj zanke pomeni, kolikšen del izdelka je recikliran. Plastični pokrovčki za steklenice na primer nosijo oznako 6, plastenke za pijačo pa oznako 1.

Zmaga v bitki sežiganja odpadkov

Eko krog je prek svojega predsednika Uroša Macerla, stranskega udeleženca v zadevi, in prek odvetniške družbe Zidar Klemenčič, v bitki proti sežiganju odpadkov v Lafarge Cementu dosegel pomembno zmago. Agencija RS za okolje (ARSO) je z odločbo 35407-104/2006-243 z dne 8. 7. 2011 pritrdila dolgoletnemu mnenju in argumentaciji Eko kroga, da gre pri Lafargevi sežigalnici za novo napravo, in Lafargevo vlogo za novo okoljevarstveno dovoljenje, ki bi spet vključevalo sežiganje odpadkov v trboveljski cementarni, gladko zavrnila.

Opredelitev za novo napravo naredi postopke za pridobivanje dovoljenja bistveno preglednejše in omogoča javnosti bistveno boljši nadzor nad tem, kaj želi imeti v svoji okolici.

Vrečka na vrečko – razstava v BTC-ju

Društvo Ekologi brez meja, umetnik The Miha Artnak, oblikovalski studio Lukatarina in ekološko društvo Eco Vitae so se v tednu ETZO trudili, da bi opozorili na pretirano porabo plastičnih vrečk.

Jutri bodo na parkirišču nasproti znane pivnice v ljubljanskem BTC otvorili razstavo, ki bo dva meseca gostovala kot kombinirana umetniška razstava Vrečka na vrečko in fotka na fotko. Pošast iz plastičnih vrečk Lovka na lovce avtorja The Mihe Artnaka in 18 fotografij Žiga Šmidovnika bo na interaktivni postavitvi razstave s plesno predstavo 39 – Umiranje na obroke pospremil plesalec in koreograf Gregor Kamenjak. Razstava je nadaljevanje projekta Vrečka na vrečko, ki preko umetnosti opozarja na prekomerno uporabo plastičnih vrečk.

Torej od 8 aprila dalje vabljeni vsi na parkirišče nasproti pivnice Kratochwill v BTC v Ljubljani, ki vas zanima umetnost, vsi ki ste ‘eko’ in tudi tisti, ki boste prišli iz radovednosti – kdo ve, mogoče tudi vas prepričajo, da boste odslej malo drugače ravnali s plastičnimi odpadki.

O projektu vrečka na vrečko

Skupaj z umetnikom The Miha Artnak, društvom Eco Vitae in oblikovalskim studiom Lukatarina so Ekologi brez meja pripravili projekt z imenom Vrečka na vrečko, ki je potekal med 20. in 28. novembrom v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

V okviru projekta so v mestni občini Ljubljana zbirali stare plastične vrečke in rabljene lončke za enkratno uporabo (ki nastanejo kot odpadek pri avtomatih z vodo in toplimi napitki), iz katerih so nastale različne umetnine – Lovka na lovce (The Miha Artnak) in Ustavimo svetovno prvenstvo v plastičnih lončkih (Lukatarina).

Nastale umetnine imajo poleg estetske vrednosti tudi ozaveščevalni pomen. V okviru projekta so se izvajale tudi različne delavnice, kjer se je ustvarjalo iz rabljenih plastičnih vrečk in lončkov. Na stojnicah se je bilo mogoče podrobneje seznaniti s problematiko, na voljo pa so bile tudi vrečke iz blaga.

V vrtcih, šolah in nekaterih drugih ustanovah je že pred začetkom potekalo zbiranje izrabljenih plastičnih vrečk in kozarčkov, prav tako pa jih je bilo možno prinesti na stojnice ali v Okoljskem center. V zameno so prinašalci dobili vrečke za večkratno uporabo. Skupaj je bilo zbranih okoli 40.000 plastičnih vrečk in 7.500 plastičnih lončkov.

S projektom želijo Ekologi brez meja opozoriti na problem prekomerne uporabe in nepravilnega ravnanja s plastičnimi vrečkami v Sloveniji. Po nekaterih podatkih naj bi odrasel prebivalec Slovenije na leto v povprečju porabil med 130 in 150 plastičnih vrečk. Te po končani uporabi (običajno ni daljša od 30 minut) največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo, saj se jih da reciklirati (trenutno se jih reciklira le okoli 4%). Plastične vrečke se razkrajajo tudi do 1000 let in predstavljajo grožnjo za naravo ter za zdravje ljudi in živali (predvsem morskih). Pri tem velja poudariti tudi, da so vrečke narejene iz neobnovljivih surovin, kot sta nafta in zemeljski plin.

Na sledi plastičnih odpadkov – od Brooklyna do kanala Beagle

Tihooceanski “otok smeti” in njegovo preobremenitev s plastičnimi naplavinami so znanstveniki zabeležili že dolgo časa nazaj. Kljub temu pa je zelo malo znanega o opaženih plastičnih delcih v oddaljenih krajih, kot je kanal Beagle na skrajnem jugu Čila. Skupina znanstvenikov in predstavnica “sesalnikov iz morja” (Vac from the Sea), Brit Liggett, so se pravkar vrnili s pomorske odprave organizacije 5 Gyres. Na odpravi so preučevali plastične delce, ki so jih našli na skrajnem koncu sveta.

Brit Liggett, 26-letnica iz predela Brooklyn v New Yorku, je pisateljica bloga o okoljskih vprašanjih. Na globalnem natečaju je bila izbrana za novo članico posadke jadrnice Sea Dragon. Skupina se je podala na odpravo organizacije 5 Gyres, ki se ukvarja s preučevanjem plastičnih odpadkov. Natečaj je bil izpeljan v sklopu mednarodnega projekta Sesalniki iz morja (Vac from the sea), katerega pobudnik je podjetje Electrolux. Namen projekta je povečati ozaveščenost o globalnem onesnaževanju morja s plastiko. Po zaključku jadranja skozi kanal Beagle, so udeleženci odprave prišli do cilja – čilenskega mesta Valdivia.

Če plastika lahko pride sem, lahko pride vsepovsod

Plastični odpadki lahko najdejo svojo pot tudi do najbolj neobljudenih krajev sveta. V zalivu Caleta Lamento del Indio, oddaljenem več kilometrov od najbližje naselbine, se plovila le redko zasidrajo, zaradi česar kraj ljudem skorajda ni izpostavljen. Kljub temu so člani posadke na obrežju odkrili različne plastične odpadke, kot so sodi za olje in majhne kose plastike. Vse te naplavine so tokovi pripeljali čez prostrane oceanske vode.

5 Gyres je organizacija, ki svoje praktično delo posveča zmanjševanju in preprečevanju onesnaževanja svetovnih oceanov s plastičnimi odpadki. Kanal Beagle je, tako kot veliko drugih območij svetovnih oceanov, še neraziskan v smislu odkrivanja vrst plastike. Dotična odprava je le majhen del večje raziskovalne poti, ki se je pričela na brazilskem otoku Ilha Grande. Organizacija 5 Gyres je na preteklih odpravah naletela na povsem nepričakovane predmete, kot so kolesa rolerjev in plastika iz nabojnikov šibrovk.

Brit Liggett je med potekom odprave napisala več objav za njen blog Sesalniki iz morja. Poročala je o krajih na njihovi poti, o postopkih raziskav in o življenju na krovu.

Predmet zanimanja raziskovalcev so obstojni organski onesnaževalci, tako imenovani POP-i, katere je zaradi oceanskih tokov in prenašanja po zraku mogoče najti po vsem svetu. Zaidejo lahko celo v kraje, kot je Megallanova ožina v Čilu, kamor je do sedaj stopila le peščica ljudi. Preučevanje prisotnosti kemikalij na različnih območjih in analiza zbranih vzorcev lahko pripomoreta k iskanju nahajališč plastike, raziskovanju njenga izvora in načinu raznašanja plastike s pomočjo morskih tokov. Anna Rotander, članica posadke in znanstvenica na švedski univerzi Örebro, je za blog povedala naslednje:

»Kemikalije, ki jih iščemo so izjemno močne in se ne razgradijo, zaradi česar imajo edinstvene lastnosti. Uporabljajo jih pri izdelavi neprepustnih oblačil, teflonskih ponev in voska za podmazovanje smuči. Nahajajo se tudi v čistilih in gasilni peni. Radi bi izvedeli ali so kemikalije prisotne tudi v območjih, kjer se kopičijo plastični odpadki.«

Nato je udaril cunami

Besneče nevihte, jadranje ob ledeno modrih ledenikih in radovedni delfini, poskakujoči ob trupu jadrnice, so vsi bili del neverjetnega potovanja. Najjužnejši del Južne Amerike vsekakor ni znan po mirnih vodah. Cunami, ki ga je povzročil potres na Japonskem, je udeležencem odprave tekom potovanja prinesel nepričakovano izkustvo. Njihova jadrnica Sea Dragon je bila prisiljena ostati v zavetju – v majhnem zalivu se je skrivala 36 ur, preden je lahko nadaljevala svojo pot do cilja.

Dnevnik potovanja

Preberite Britin dnevnik z odprave in izvedite več o projektu »sesalniki iz morja« na spletni strani: www.vacfromthesea.com

O projektu Vac from the Sea (Sesalniki iz morja)

Da bi dvignil ozaveščenost o okoljskih problemih s plastičnimi odpadki, je eden izmed največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov Electrolux, s pomočjo prostovoljcev in okoljskih organizacij zbral plastiko iz Tihega, Atlantskega in Indijskega oceana ter iz  Sredozemskega, Baltskega in Severnega morja in jo spremenil v edinstvene sesalnike. Globalna iniciativa si prizadeva za dvig pozornosti o problemu onesnaženja svetovnih oceanov s plastiko in obenem za boj proti pomanjkanju reciklirane plastike, ki je potrebna za proizvodnjo trajnostnih gospodinjskih aparatov.

Naše mišljenje delimo z vami na: www.electrolux.si.

Prepoved proizvodnje stekleničk za dojenčke

Od danes v državah EU velja prepoved proizvodnje stekleničk za dojenčke, ki vsebujejo snov bisfenol A (BFA), potrošniške organizacije pa odločitev o prepovedi podpirajo.

Kaj je bisfenol A?

Bisfenol A zaradi svoje kemične strukture deluje estrogensko – posnema ženski hormon estrogen in zato povzroča motnje v hormonskem sistemu (moti delovanje žlez z notranjim izločanjem). Pri večini izdelkov kemikalija, ki jo vsebujejo, na potrošnike neposredno nima vpliva, potencialno problematična pa je prisotnost bisfenola A v plastiki, ki je v neposrednem stiku s hrano in pijačo. Iz plastične embalaže se lahko namreč bisphenol A izluži v živilo, še posebej pri višji temperaturi.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

Naprej »