Česa ni pametno nositi na plažo

Počitnice so tu, kar pomeni, da bo verjetno veliko družin obiskalo morje in plaže. Tu pa je nekaj napotkov, česa se ne najbolje izogibati.

Plastična embalaža

Več kot tri milijone kilogramov plastičnih ostankov so po svetu preteklo leto pobrali prostovoljci s plaž. Plastične vrečke in ostala odvečna plastika sodijo med najpogostejše smeti, ki jih najdemo na plaži. Kar pa je še slabše pa je to, da ta plastika pobije ogromno morskih živali vsako leto. Namesto tega raje prinesite s sabo vrečke, steklenice, posodo, … za večkratno uporabo.

Steklenice

Steklo se razbije in kaj kmalu se lahko kdo na razbitem steklu poškoduje. Glede na to, da ljudje po plažah hodijo bosi, je dobro da na take stvari še posebej pazimo.

Ljubljenčki

Velikokrat se zna zgoditi, da opazimo kje napis, da so hišni ljubljenčki na določeno plažo prepovedani. Če pa jih že peljete s sabo na plažo, potem za njimi tudi počistite.

Plenice

Navadne plenice raje pustite doma. Namesto njih raje uporabite takšne, ki so primerne za v vodo. Vendar pa se tudi teh na koncu primerno znebite.

Znebite se plastenk!

Ste morda eden izmed tistih ljudi, ki mečejo plastenke stran? Dejstvo je, da na dan odvrženo okoli 40 milijonov plastenk!

Zato prenehajte z uporabo plastenk in s tem zmanjšajte delež CO2, ki se spusti v ozračje pri proizvodnji plastenk – s tem boste tudi prihranili na denarju.

Okoli 40% ustekleničene vode prihaja iz ‘pipe’. Znane tovarne to vodo le nekajkrat pretočijo skozi filtre, jo ustekleničijo ter prodajo po veliko višji ceni, kot če bi sami to vodo nalili iz pipe.

Oglaševanje takšne vode nam je v glavo ubilo misel, da je ustekleničena voda res bolj zdrava kot tista iz pipe, vendar temu ni tako. Raziskave inštituta “Natural Resources Defence Council“ so pokazale, da je vseeno veliko bakterij v ustekleničeni vodi in ker glede tega še ne obstajajo kriteriji je težko vedeti, ali zares pijemo čisto ustekleničeno vodo.

Zato je bolje, da si kupite steklenico iz nerjaveče kovine v katero boste nalili vodo. Na ta način boste med drugim tudi prihranili na denarju in pomagali pri zmanjšanju ogljikovega dioksida v ozračju.

Za tiste najbolj trmaste, kateri pa se še vseeno ne želite odreči plastenkam, pa svetujemo, da pogledate na spodnji del plastenke. Tam boste našli trikotnik s številko. Če na kratko povzamemo – številke 2,4,5 pomeni da je plastika “varna“, števlke 1,3,6,7 pa pomenijo, da je plastika  nevarna zdravju. Od teh je seveda najbolj nevarna plastila s številko 7, katera je narejena iz polikarbonata.

Nekaj nasvetov, če pijete vodo iz plastenke:

• Če ima vonj po plastiki (tudi najmanjši) je ne pijte!
• Plastenk ne puščajte na soncu ali vročini! S tem se kemikalije v plastenki prenesejo na vodo.
• Ne kupujte vode, ki je stala na policah v trgovini več kot šest mesecev.
• Ne uporabljajte plastenk, katere niso narejene za večkratno uporabo, saj so gojišče bakterij, prav tako pa se s časoma začne plastika razgrajevati , s tem pa se v tekočini, ki je v plastenki sproščajo kemikalije.
• Čim več uporabljajte kovinske steklenice.
• Kupujte na debelo! Izogibajte se kupovanju posameznih plastenk.
• Pijte vodo iz pipe. Kupite si vodni filter in natočite takšno vodo v kovinsko steklenico ali posodo.

Kako ohraniti milo dalj časa?

Vsi vemo, da je navadno milo bolj okolju prijazno že zaradi embalaže. Vsako leto vržemo stran ogromne količine plastičnih embalaž, v katerih je po navadi gel za tuširanje ali pa kakšen šampon.

Zato je vsekako boljše uporabljati navadno milo. Vendar pa lahko tudi tega kaj kmalu zmanjka, zato je tu nasvet, kako ga ohraniti dalj časa.

V času velike depresije ter vojni, ki ji je sledila, je bilo težko priti do mila. Zato so si ljudje izmislili veliko načinov, kako le-tega ohraniti dalj časa, saj enostavno ni bilo denarja za novega. Zato so ljudje odprli škatlico z milom na eni strani in pustili, da se ta počasi posuši. Tako se je posušila vsa odvečna milnica, kar je omogočilo, da je tablica mila zdržala dalj časa.

Morda je že res, da se komu zdi, da z milom pa res ni potrebno varčevati … vendar pa je res, da vsaka malenkost šteje!

Naredite si zdravo arašidovo maslo

Arašidovo maslo je verjetno v naše hladilnike zašlo zaradi ameriških filmov in trendov, kjer izgleda, kot da je cela Amerika ‘nora’ na to vrsto masla. Vendar pa je arašidovo maslo dejansko zelo priporočljivo, če ste na kakšni dieti, saj študije kažejo, da jedci arašidovega masla po navadi ne prekoračijo dnevnega limita kalorij.

Ker pa je to maslo tudi nabito z antioksidanti, pa se lahko kosa tudi s sadjem. Problem s kupljenim arašidovim maslom je v tem, da lahko vsebuje veliko trans maščob. Poleg tega, pa ga v večini primerov najdemo v plastični embalaži, ki pa vsekakor ni dobra za okolje. Zakaj si torej ne bi arašidovega masla naredili doma, in se izognili tem nevšečnostim?

Sestavine:

• 2 skodelici oluščenih arašidov (prib. 400g)
• pol žlice rastlinskega olja
• pol žlice medu

1. sestavine vrzite v napravo za mletje in mešajte nekaj minut, dokler se popolnoma ne zdrobijo
2. če so se slučajno arašidi prijeli stranic posode, ustavite multipraktik in jih postrgajte z robov
3. čez nekaj časa se, ko se bodo delci dobro premešali bo nastala gosta krema
4. če pa slučajno želite arašidovo maslo s koščki arašidov, pa enostavno dodajte predhodno zdrobljene arašide mešanici.

Arašidovo maslo nato lahko tudi shranite v steklene kozarce in ga postavite v hladilnik, kjer bo zdržalo tudi do dva mesca.

Predstavili varen način recikliranja BFA plastike

Bisfenol A ali skrajšano BFA (ang. BPA) je organska spojina z dvema fenoloma iz funkcionalne skupine. Primarno pa se uporablja kot dodatek raznim vrstam plastik.

V medijih pogosto zasledimo, da je ta spojina nevarna zdravju. Takšna medijska pozornost pa je dosegla, da to spojino podjetja že umikajo iz svojih proizvodov. Med drugim so spojino vsebovale tudi plastične stekleničke za dojenčke in pa plastenke z ustekleničeno vodo. Vendar pa se vsako leto proizvede za kar 2.7 milijonov ton proizvodov, ki vsebujejo to spojino. Kako se torej varno znebiti vse te plastike?

Znanstveniki so našli način, kako bi se lahko znebili vse te plastike, brez nevarnosti, da bi ta pri recikliranju sproščala v ozračje spojina BFA. Rešitev za to naj bi bila ultraviolična in toplotna izpostavljenost plastike, nato pa bi plastiko izpostavili še trem vrstam gliv, katere bi odstranile škodljive snovi iz plastike.

Po 12 mesecih naj bi se potem ta plastika razgradila brez sproščanja nevarnih snovi.

Nevarni računi?

Se spomnite članka o kemikalijah v plastenkah? In kako obstaja verjetnost, da vsakič, ko pijemo iz navadne plastenke, zaužijemo tudi določene kemikalije?

Potem se pripravite na še eno zaskrbljujočo novico. Vsakič, ko se odpravite v trgovino, na črpalko, k frizerju, … obstaja možnost, da ste nevede bili izpostavljeni kemikaliji. Računi, ki jih izdajajo trgovine, bencinski servisi ipd., so polni kemikalije BPA. To so tisti računi, ki so občutljivi na vročino in počrnijo, če jih izpostavite vročini.

Vendar pa teh računov po navadi verjetno ne zaužijemo, zato je vse v redu, ne? To nikakor ne drži, saj bi naj bila v računih koncentracija kemikalije BPA kar nekjakrat višja od koncentracije, ki jo lahko zaužijemo pri pitju iz plastenke. Še večji problem pa je ta, da te kemikalije ne moremo kar obrisati s prstov, kar pomeni, da na koncu pristane v naši hrani, ali pa se absorbira skozi kožo.

Verjetno se vsem poraja vprašanje, ali je potem sploh še kaj varno? No, po vsej verjetnosti vam z računi ne bo potrebno delati kot z ‘vročim kropirjem’, vendar pa previdnost vsekakor ni odveč. Torej račun spravite in se ne igrajte z njim.

Koliko strupenih ftalatov ste nevede zaužili danes?

Ftalati spadajo v tretjo skupino škodljivih kemikalij. To je skupina kemikalij, ki ima podobno strukturo kot veliko mehčalcev v plastiki (npr. PVC).

V kemičnem smislu te kemikalije niso popolnoma spojene s plastiko, kar pomeni, da se lahko ‘selijo’ iz enega materiala na ali v drugega (npr. iz določenega plastičnega proizvoda v zemljo). Večina ftalatov je strupenih za živali ter ljudi, če ti preidejo v metabolizem, saj se sčasoma v telesu razgradijo.

Ali so ftalati nujni za elektroniko?
Odgovor je seveda ne. Največ se jih uporablja za PVC plastiko, kar pomeni, da če bodo proizvajalci ukinili PVC, potem bodo posledično ukinili tudi ftalate.
Ftalati pa niso nevarni le, če jih po pomoti zaužijete, ampak so nevarni tudi na druge načine. Flatalom in PVC plastiki smo velikokrat izpostavljeni v našem domu, službi, avtomobilu, … Glede na to, da ftalati prehajajo iz enega materiala v drugega, pomeni, da če smo dalj časa zaprti v prostoru, kjer je veliko PVC plastike, potem je možno, da ‘zaužijemo’ ftalate tudi z dihanjem. Še posebej, če je prostor topel, oziroma če je PVC plastika izpostavljena toploti.

Verjetno v vsakem domu najdemo proizvod, ki vsebuje veliko število ftalatov. Prepogosta uporaba proizvoda, ki vsebuje ftalate seveda lahko škodi našemu zdravju ter okolju na splošno. Pa ni važno, ali se vam zdi, da je bila izpostavljenost ftalatom manjha, saj ima lahko na daljše časovno obdobje ta izpostavljenost posledice.

Plastična embalaža vsak dan?

Nekaterim plastičnim izdelkom se je možno izogniti, nekatere je možno reciklirati …

Plastenka ter nakupovalna vrečka sta definitivno dva plastična proizvoda, ki sta najbolj pogosta in za katera obstajajo alternative. Namesto plastenk raje kupite termovko, ki jo lahko vzamete s seboj kamorkoli, plastične nakupovalne vrečke pa lahko nadomestite z nakupovalnimi vrečkami za večkratno uporabo, katere so narejene iz trpežnega najlona ali bombaža.

Večina ljudi se še vedno ne zaveda, da je ustekleničena voda večinoma slabše kvalitete, kot tista iz pipe. V Sloveniji imamo namreč izredno čisto in z minerali bogato vodo, vendar se večina ljudi ne zaveda njenega potenciala. Torej, zakaj bi zapravljali denar za plastenke, ko pa imamo doma kvalitetno vodo na dosegu roke?

Plastične vrečke so prav tako kot plastenke nepotrebne, saj so lahko nadomestljive. Realnost ne namreč takšna, da sta le 2% plastičnih vrečk reciklirana, ostale vrečke pa se po navadi znajdejo kje v naravi in morju, kar pa predstavlja spet drug problem.

Torej premislite, ko boste naslednjič zopet stali na blagajni in boste želeli seči po plastični vrečki, ali je to res potrebno.