Nove plastenke pijač Pivovarne Union

Priljubljene pijače Sola, Zala in ZA so poletje pričakale v novi, sveži preobleki in okolju prijaznejši izvedbi. Oblika nove plastenke sledi zadnjim trendom na trgu negaziranih brezalkoholnih pijač, saj je elegantna in modernega videza, imajo pa še nekaj lastnosti, ki kažejo na to, da skrb za okolje v Pivovarni Union igra vse pomembnejšo vlogo.

Je najlažja pollitrska plastenka med slovenskimi ponudniki; lažja plastenka pa pomeni manj odpadne plastike in s tem nižjo obremenjenost okolja.

Toplogredni plini, med katerimi kar 80-odstotni delež predstavlja CO2, v največji meri vplivajo na podnebne spremembe in s tem dolgoročno uničujejo naš planet. Danes se zavedamo, da pomemben delež emisij toplogrednih plinov nastaja pri proizvodnji različnih izdelkov in storitev, zato so okoljsko ozaveščena podjetja še posebej pozorna na to, kolikšne so skupne emisije toplogrednih plinov, ki jih povzroči neki izdelek ali storitev. Pravimo, da ugotavljajo ogljični odtis tega izdelka ali storitve. Pivovarna Union je pri razvoju nove plastenke posebno pozornost namenila temu področju in uspela znižati ogljični odtis za kar 10 odstotkov.

Pivovarna Union v sodelovanju s podjetjem Slopak že nekaj let zbira odpadno embalažo v zabojnikih za reciklažo po vsej Sloveniji. S posebnimi akcijami ozavešča uporabnike in jih poziva, naj odpadno embalažo odvržejo v posebne zabojnike, saj ji bodo tako vdahnili novo življenje. Odpadna embalaža se namreč uporablja pri proizvodnji različnih novih izdelkov, tudi plastenk.

Jadrnica iz plastenk Plastiki se bliža cilju

O eko jadrnici z imenom Plastiki, ki je sestavljena iz 12.500 recikliranih plastenk, smo že pisali pred časom, sedaj pa se njeno potovanje bliža koncu.

Plastiki je bila narejena s ciljem, da bi osvestila ljudi o onesnaževanju oceanov. Ekipa jadrnice pa se trenutno nahaja na območju Karibatov, kar je le lučaj stran od njenega cilja – Avstralskega mesta Sydney. Plastiki je do sedaj preplula skoraj 18.000 kilometrov v 115 dneh preko Pacifika in skozi veliko vodno smetišče v Pacifiku.

Jadrnica je tako postala promotrka proti onesnaževanju in za uporabo obnovljivih virov energije, saj vključuje sončne celice, veternice, kolesne generatorje, sistem, ki reciklira urin v pitno vodo, hidroponične viseče vrtove, jadrnico pa bo možno v celoti reciklirati, ko bo dosegla cilj.

Ekipa je tako verjetno osvojila svoj cilj osveščanja, upamo pa, da bodo raziskovalci na the področjih s tem dobili še večjo motivacijo pri razvijanju novih tehnologij recikliranja in uporabe obnovljivih virov energije.

Znebite se plastenk!

Ste morda eden izmed tistih ljudi, ki mečejo plastenke stran? Dejstvo je, da na dan odvrženo okoli 40 milijonov plastenk!

Zato prenehajte z uporabo plastenk in s tem zmanjšajte delež CO2, ki se spusti v ozračje pri proizvodnji plastenk – s tem boste tudi prihranili na denarju.

Okoli 40% ustekleničene vode prihaja iz ‘pipe’. Znane tovarne to vodo le nekajkrat pretočijo skozi filtre, jo ustekleničijo ter prodajo po veliko višji ceni, kot če bi sami to vodo nalili iz pipe.

Oglaševanje takšne vode nam je v glavo ubilo misel, da je ustekleničena voda res bolj zdrava kot tista iz pipe, vendar temu ni tako. Raziskave inštituta “Natural Resources Defence Council“ so pokazale, da je vseeno veliko bakterij v ustekleničeni vodi in ker glede tega še ne obstajajo kriteriji je težko vedeti, ali zares pijemo čisto ustekleničeno vodo.

Zato je bolje, da si kupite steklenico iz nerjaveče kovine v katero boste nalili vodo. Na ta način boste med drugim tudi prihranili na denarju in pomagali pri zmanjšanju ogljikovega dioksida v ozračju.

Za tiste najbolj trmaste, kateri pa se še vseeno ne želite odreči plastenkam, pa svetujemo, da pogledate na spodnji del plastenke. Tam boste našli trikotnik s številko. Če na kratko povzamemo – številke 2,4,5 pomeni da je plastika “varna“, števlke 1,3,6,7 pa pomenijo, da je plastika  nevarna zdravju. Od teh je seveda najbolj nevarna plastila s številko 7, katera je narejena iz polikarbonata.

Nekaj nasvetov, če pijete vodo iz plastenke:

• Če ima vonj po plastiki (tudi najmanjši) je ne pijte!
• Plastenk ne puščajte na soncu ali vročini! S tem se kemikalije v plastenki prenesejo na vodo.
• Ne kupujte vode, ki je stala na policah v trgovini več kot šest mesecev.
• Ne uporabljajte plastenk, katere niso narejene za večkratno uporabo, saj so gojišče bakterij, prav tako pa se s časoma začne plastika razgrajevati , s tem pa se v tekočini, ki je v plastenki sproščajo kemikalije.
• Čim več uporabljajte kovinske steklenice.
• Kupujte na debelo! Izogibajte se kupovanju posameznih plastenk.
• Pijte vodo iz pipe. Kupite si vodni filter in natočite takšno vodo v kovinsko steklenico ali posodo.

Česa ne nosite na plažo?

Veliko se nas bo v prihodnjih dneh odpravilo na morje, jezera, reke … Obisk plaže pa na žalost velikokrat pomeni, da ko se ljudje odpravijo domov, za njimi ostajajo raznovrstne smeti, ki so jih pozabili ali pa namenoma pustili na plaži.

Teh smeti pa ne poberejo vedno za nami smetarji. Tako močan veter ali dež smeti odnese v vodo, kar pa seveda nikakor ni okolju prijazno.

Trej, kako najbolje pomagati?

• S seboj prinesite čim manj plastičnih izdelkov: v večini primerov je tako, da za nami skoraj vedno ostanek kakše plastične embalaže. Problem pa nastane takrat, ko pride plastika v stik z živalmi – plastične vrečke, pokrovčki, embalaže, plastenke …, ki pristanejo v morju, so krive za smrt več kot milion vodnih ptic, ter 100,000 sesalcev in želv na leto.
• Rešitev? Namesto plastenk raje vzemite s seboj termovske ali navadne steklenice  ter kovinski pribor, ki ga potem zvečer odnesete s seboj domov.
• Cigareti: na plažah po navadi ostane letno več kot 3.2 miliona cigaretnih ogorkov. Zato na plažo raje ne jemite cigaret, če pa že morate sem in tja kakšnega pokaditi, imejte s seboj posodo za ugašanje in shranjevanje ogorkov.
• Uporabljajte čim bolj naravne sončne kreme in ostale kozmetične izdelke: raziskave so pokazale, da nekatere kreme vsebujejo kemikalije, ki vplivajo na razvoj rib.

• Smeti in ostanke hrane zapakirajte in odnesite s seboj: ne le da plastični ostanki, ki jih odplakne v morje, ubijejo letno več milionov živali, ostanki hrane in pijače pa s tem, ko se pomešajo s peskom in mivko, prav tako pripomorejo k smrti mnogo živali.
• Na plažo ne nosite plenic: čeprav piše na embalaži plenic, da so le-te primerne za plavanje, to še ne pomeni, da je tisto, kar je “v njih“ primerno za v vodo. Zato svoje otroke raje oblecite v navadne kopalke, potrebo pa naj opravljajo drugje.
• Poskrbite za iztrebke vaših ljubljenčkov: Problem z iztrebki živali lahko kaj hitro odpravimo, če pravilno poskrbimo zanje.

Kako recikliramo kartuše?

Podjetje Hewlett-Packard, ki izdeluje kartuše, ki so eden izmed tistih izdelkov, ki jih ponavadi po navadi kar dobro preplačamo je eno izmed mnogih, ki so se odločila za recikliranje.

Podjetje reciklira svoje kartuše že od leta 1991 in je v tem času recikliralo že kar neverjetnih 300 milijonov kartuš! Danes kartuše reciklirajo na malce drugačen način, kot so jih včasih. Sedaj jih namreč ne meljejo, ampak jih razstavijo v uporabno plastiko, kar si lahko ogledate v spodnjem videu.

Res je, da je razstavljanje teh kartuš veliko počasnejše, kot pa če bi jih kar zdrobili, vendar pa je rezultat veliko bolj čist. Ko kartuše enkrat razstavijo, zmešajo material z 75 do 80 procentov plastenk. Mešanici pa nato dodajo kemične aditive, ki plastiko utrdijo.

HP pa je poskrbel tudi za to, da je podjetje zmanjšalo materiale, ki gredo v embaliranje kartuš. S tem pa so posledično zmanjšali tudi odpadni material, kar je odlična novica za okolje.

Jadrnica iz recikliranih plastenk bo preplula Pacifik

Jadrnica z simpatičnim imenom Plastiki je narejena iz 12.500 recikliranih plastenk, napolnjenih z ogljikovim dioksidom, njena naloga pa je, da prepluje Pacifik.

Morda se to sliši dokaj ekstremen podvig, vendar pa ima to potovanje veliko večji namen, kot pa razkazovanje jadrnice iz plastenk.

O vodnih smetiščih smo že pisali pred časom, zato ste zvesti bralci verjetno seznanjeni s tem, kaj se dogaja sredi Pacifika. To veliko smetišče se nahaja v enem izmed petih večjih vrtincev, ki obstajako v oceanih po svetu. Obseg tega morskega smetišča pa je velikosti zvezne države Texsas v tem smetišču pa plava več milijonov kosov plastike.

Posadka jadrnice se je zato odločila, da bo poskusila vzbuditi pozornost glede težave, ki jo povzročajo milijoni plastenk v morju. Tako so naredili Plastiki, ki bo jadrala preko Pacifika in s tem osveščala ljudi glede recikliranja ter zmanjšanja potrošnje.

Ekipa ima namen prepluti pot od Sydneya (Avstralija) do San Francisca (ZDA) v približno treh mesecih, pot pa jih bo seveda vodila skozi to morsko smetišče. To pa ni glavni cilj, saj bodo jadrali tudi mimo ogroženih koralnih grebenov ter nizko ležečih otokov, katerim grozijo poplave zaradi povečanja nivoja morske gladine.

Predstavili varen način recikliranja BFA plastike

Bisfenol A ali skrajšano BFA (ang. BPA) je organska spojina z dvema fenoloma iz funkcionalne skupine. Primarno pa se uporablja kot dodatek raznim vrstam plastik.

V medijih pogosto zasledimo, da je ta spojina nevarna zdravju. Takšna medijska pozornost pa je dosegla, da to spojino podjetja že umikajo iz svojih proizvodov. Med drugim so spojino vsebovale tudi plastične stekleničke za dojenčke in pa plastenke z ustekleničeno vodo. Vendar pa se vsako leto proizvede za kar 2.7 milijonov ton proizvodov, ki vsebujejo to spojino. Kako se torej varno znebiti vse te plastike?

Znanstveniki so našli način, kako bi se lahko znebili vse te plastike, brez nevarnosti, da bi ta pri recikliranju sproščala v ozračje spojina BFA. Rešitev za to naj bi bila ultraviolična in toplotna izpostavljenost plastike, nato pa bi plastiko izpostavili še trem vrstam gliv, katere bi odstranile škodljive snovi iz plastike.

Po 12 mesecih naj bi se potem ta plastika razgradila brez sproščanja nevarnih snovi.

Podvodna smetišča

Onesnaževanje obal terja svoj davek s tem, ko morje odplakne vso nesnago. Naša predstava o odprtem morju je po vsej verjetnosti drugačna od realnega stanja, saj je morje tudi daleč od obal zasuto z odpadki.

Sredi Pacifika se nahaja krožni morski tok imenovan Pacifični krog (Pacific Gyre), katerega območje ima površino približno tako veliko kot Afrika. Mornarji so se tega predela dolgo izogibali, saj je znano, da lahko ta tok ladjo spelje s poti.

Danes pa je ta tok postal zbirališče odpadkov. Vsa nesnaga in smeti, ki se nahajajo na površini vode privabi vrtinec, ki ustvarja t.i. ‘mrtvo cono’ v velikosti dveh držav Teksasa, zato je omenjeni vrtinec dobil novo ime – Veliko Pacifiško smetišče.

Plastični odpadki predstavljajo 90% vseh odpadkov, ki jih lahko najdemo v morju. Realnost je takšna, da je plastika nerazgradljiva, oziroma se počasi razgrajuje na manjše delce, ki ne bodo nikoli izginili. S časoma iz velikih kosov plastike nastanejo manjši trakovi, kar pa predstavlja grožnjo morskih in obmorskim živalim, saj se plastike ne da prebaviti.

Zato bi lahko rekli, da imajo vodni prebivalci tega območja redno ‘dieto’ plastičnih odpadkov, ki se lahko kaj kmalu sprevrže v smrtonosno, ko žival poje kakšen oster del plastike, zamašek, vžigalnik, ali se zaplete v odvrženo ribiško mrežo. Raziskave so pokazale, da je v tej mrtvi coni težko najti hrano, saj je po podatkih razmerje med plastiko in planktonom 3:1.