Gensko spremenjen krompir prihaja v Evropo

Evropska Unija je pred kratkim dala dovoljenje za kultivacijo gensko spremenjenega kromprja, čeprav obstajajo glede uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) mnoga nasprotovanja.

Mnogi smo bili verjetno mnenja, da k nam nikakor ne bodo ‘spustili’ takšne hrane, kot jo uživajo v Ameriki, saj bi naj v Evropi podpirali zdravo in osveščeno življenje. Vendar pa lahko na to kar hitro pozabimo, saj bodo začeli gensko spremenjen krompir spuščati skozi evropske meje v že kratkem.

Dovoljenje za to je meseca marca odobrila Evropska komisija, kar je pomenilo prvo avtorizacijo gensko spremenjene hrane v zadnjih dvanajstih letih. Mnogi to odločitev že sedaj strogo obsojajo in seveda imajo za to dober razlog za to.

Nekatere evropske države so namreč vedno bolj proti takšni hrani, ki nikakor ni zdrava za človeka. Zato te države (kot na primer Italija in Avstrija) že iščejo rešitve, kako bi preprečili uvoz takšnega krompirja v državo. Temu pa se je že pridružilo tudi 12 drugih držav.

Problem z gensko spremenjeno prehrano, v tem primeru krompir, je v tem, da takšna hrana zmanjšuje naravno raznolikost ter naravno odpornost na bolezni ter insekte. To pa posledično zvišuje prag odpornosti bakterij, kar pmeni, da bomo morali uporabljati vedno močnejše insekticide in pesticide, da bi uničili nadloge, ki bodo na koncu tako ali tako zmagale, saj nam bo zmanjkalo ‘receptov’ za insekticide ter pesticide. S tem pa unićujejo tudi koristne žuželke.

Seveda pa obstaja tudi ogromna skrb, kako bo z našim zdravjem, saj bomo prav tako potrebovali bolj močne antibiotike proti super-odpornim bakterijam, ki so že sedaj odporne na nekatere antibiotike. To pa bo pripeljalo do tega, da nekoč ne bo več možno pozdraviti nekaterih bolezni, ki se jih sedaj da pozdraviti že z aspirinom in toplim čajem.

Kemična karantena za ženske

V trenutku, ko ženska prejme potrditev svoje nosečnosti stopijo v veljava štiri železna pravila, ki vodijo njeno življenje v času do poroda: ne kadi, izogibaj se alkohola, jej čim več sadja in zelenjave, prični redno telesno vadbo.

Ta pravila so se v desetletjih trdno vgradila v zavest naše družbe. Toda nova spoznanja o delovanju motilcev hormonov in drugih okoljskih toksinov, kot so npr. težke kovine ali pa pesticidi, nam postavljajo najmanj dve dramatični vprašanji:

1. Ali je zadostno varovanje materinega zdravja le v času nosečnosti?
2. Ali noseča ženska lahko zgolj sama poskrbi za svoje zdravje?

Glede na dejstva, da se okoljski hormoni kopičijo v maščobnem tkivu ženske tudi v času pred nosečnostjo in se v nerojenega otroka sproščajo preko posteljice, v rojenega pa preko materinega mleka, je odgovor na prvo vprašanje negativen. Prav tako pa je negativen tudi odgovor na drugo vprašanje. Ženske danes ne vedo katera hrana prinaša največja tveganja in v kateri vodi se lahko znajdejo okoljski hormoni, niso informirane o področjih bivanja, ki prinašajo večjo verjetnost vnosa okoljskih hormonov, skratka niso podučene, kako znižati svoja in otrokova zdravstvena tveganja na najnižjo možno raven.

V celotnem obdobju rodnosti bi morala biti vsaka ženska temeljito podučena o varnem življenju, celovito informirana o zdravi hrani in biološko neoporečni pitni vodi ter pod posebnim biološkim varstvom, ki mu lahko rečemo tudi »kemična karantena«.

Tak preventivni pristop bi moral poleg svetovanja in osveščanja obsegati tudi obvezen pregled njenega maščobnega tkiva in mleka na vsebnost okoljskih hormonov. Glede na usodne biološke in zdravstvene posledice ter strahotne družbene stroške kontaminacije še nerojenih otrok z okoljskimi hormoni, je to, poleg hitre eliminacije teh strupov iz okolja, edina še možna pot. Svet mora postati varen za človeške zarodke, saj so to najbolj ranljiva človeška bitja.

Zdravniki govore nosečnicam, jejte čim več sadja in zelenjave. Toda zadnja analiza stanja v EU, ki jo je dne 15.10.2008 objavil PAN-EUROPE, je porazna. Skoraj polovica, torej 48% vseh vzorcev sadja, zelenjave in poljščin je kontaminiranih s kar 354 vrstami pesticidov, med njimi prednjači pet pesticidov, ki spadajo med najhujše hormonske motilce, 23 pesticidov pa dosega tako visoke koncentracije, da lahko govorimo že o akutnih tveganjih zastrupitev. Analiza govori, da gre tokrat za 20% povečanje vsebnosti nevarnih snovi glede na stanje pred petimi leti. Obenem je nesprejemljivo, da otroci v vrtcih in šolah dobivajo najcenejšo hrano iz industrijske proizvodnje, ne pa biotsko pridelano, ki jim po vseh načelih zdravja pripada.

Hormonski motilci (HDC-Hormone Disrupting Chemicals) so snovi, ki zmedejo komunikacijo nevroendokrinega sistema in povzročajo hormonske motnje, motnje v razvoju zarodka (npr. nespuščeni testisi in hypospadia), sesutje imunskega sistema, uničijo plodnost in sekundarne moške spolne znake ter posredno sprožajo rakava obolenja, predvsem na razplodnih organih. Pri moškem spolu povzročajo TDS sindrom (Testicular Disgenesys Sindrome), za katerega je značilen upad števila spermijev, padec titra testosterona in rak mod. Pri ženskah pa raka rodil in dojk ter endometriozo. To so popolni strupi, ki delujejo že v koncentracijah, ki so tisočkrat nižje od meje detekcije najsodobnejše analitske kemije. Skratka, v vzorcu jih meritev ne zazna. Njihovo delovanje proučujejo z biomonitoring metodami. Med te strupe spadajo npr. dioksini in PCB-ji, najdemo pa jih v kemičnih gnojilih, pesticidih, barvah, plastiki, oblogah konzerv, detergentih, aditivih in celo v nekaterih farmacevtskih izdelkih.

Bralkam svetujem, da se izogibajo stikov hrane in pijače s plastiko in da jedo hrano, ki izvira nižje na prehranski verigi. Npr. če ste v ribarnici in imate na izbiro tri vrste rib, sardele, osliče ali tune, potem izberite sardele. Zakaj?

V prehranski verigi se strupi biomagnificirajo približno s faktorjem deset na vsak člen prehranske verige. Če ima sardela enoto strupa, potem ima oslič, ki se hrani s sardelami, deset enot, tuna, ki pleni osliče, pa stokrat več enot strupa. Če se odločite za tune, jih boste biomagnificirali v vaših telesih tisočkrat več! HDC prehajajo iz matere na plod preko posteljice in tudi preko mleka s katerim ga doji. Če tehta mati npr. 64 kg in spije dva litra vode na dan, njen otrok pa tehta 8 kg in spije liter vode na dan, nam enostaven račun pove, da otrok na enoto telesne teže prejme štirikrat več strupov kot njegova mati. Ob tem, da še nima dobro razvitega imunskega sistema in hematoencefalne bariere.

Kupujte torej biotsko pridelano hrano, najdite si svojo kmetijo (in še veseli vas bodo) ali pa zakupite svoj vrt in pazite na zdravo vodo. Zaupajte le preizkušenim blagovnim znamkam in verjemite, da boste za svoje zdravje najbolje poskrbeli sami, pa še zastonj je taka preventiva.

Anton Komat, www.ringaraja.net

Organska hrana

Ali veste kaj vse je v vaši hrani ko jo pojeste? Se morda zavedate, da je v enem navadnem jabolku lahko tudi do 30 pesticidov, čeprav ste ga pred tem oprali? Morda je čas, da res preklopite na bolj zdravo, organsko pridelano hrano.

Današnjemu svetu se izredno mudi, pa še sami ne vemo kam. Zato so proizvajalci vedno pod stresom, da morajo pridelati vedno več hrane v vedno krajšem času, da bi lahko zadovoljili kupce. To pa seveda pomeni, da so primorani uporabljati nevarne ‘koktejle’ pesticidov, da lahko nadzorujejo bolezni ter napade insektov na pridelke.

Seveda je to dobra stvar za proizvajalčev bančni račun, vendar pa nikakor ni dobro za vaše zdravje. Kvaliteta hrane je po drugi svetovni vojni upadla. Za primer lahko vzamemo količino vitamina C v sadju, katera je danes dosti nižja, kot pa je ta bila pred drugo svetovno vojno.

To pomeni, da bi morali danes pojesti več, da bi lahko nadoknadili, vendar pa to pomeni tudi, da ob enem zaužijemo več pesticidov ter ostalih stvari, ki jih dodajajo.

Ti pesticidi pa so že bili povezani z nekatermi boleznimi, kot so na primer:

• Rakava obolenja
• Debelost
• Altzheimerjeva bolezen
• Prirojene okvare

Organska hrana pa zato v nasprotju z komercialno pridelano, vsebuje 50% več hranilnih sredstev, mineralov ter vitaminov.  Zato se lahko vprašamo, kaj se dejansko zgodi z vsemi temi kemikalijami po tem, ko žival umre. Vse te kemikalije in umetni hormoni na koncu pristanejo v naših telesih, ko zaužijemo to meso.

Živali vzrejene na organski način poleg dejstva, da niso hranjene z vsemi temi kemikalijami, tudi živijo v manj stresnem prostoru, kar je vsekakor veliko bolj humano.

Organska hrana ima zaradi vsega naštetega zato veliko boljši okus oziroma okus, kakršnega bi dejansko jabolko moralo imeti. Res je, da je za enkrat organska hrana malce dražja, vendar pa je definitivno bolj zdrava za vas, okolje ter živali.

Britanci poskušajo rešiti čebele z akcijo ‘posvojite panj’

Britanski čebelarji so pozvali vse, ki jim ni vseeno za usodo čebel, vendar pa nočejo ali pa nimajo možnosti imeti panja doma.

Tako je Britanska čebelarska zveza ustvarila novo kampanjo, ki je uvedla podobno, kot je že bilo nekoč uzvedeno s tigri ter orangutanih, ki jih lahko posvojimo. Tako bodo lahko Britanci postali neke vrste čebelarji iz naslonjača in se pridružili mreži čebelarjev, ki bo ustvarjena v Veliki Britaniji.

Seveda verjetno vsi poznamo tisti znani Einsteinov rek, ki pravi “ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot 4 leta”. Čebele namreč igrajo pomembno vlogo v kmetijstvu in nevede na leto pridelajo na primer v Veliki Britaniji s svojo marljivostjo kar med 100 in 200 milijonov funtov pridelka na leto.
Med pa je pri tem vreden med 10 in 30 milijoni funtov na leto (znesek je bil izračunan glede na Britansko povprečje).

Problem je seveda pri tem, da čebelam grozijo vedno večje grožnje, ki jih predstavljajo razni pesticidi, bolezni ter pomanjkanje prostora za bivanje in prehranjevanje.

Kolonije čebel so zato upadle za 6-12 odstotkov v zadnjih treh letih, kar je dokaj zaskrbljujoče.
Ideja posvojitve panja pa cilja na denarne prispevke, ki bodo namenjeni raziskavam, ki bodo poskusile preprečiti varroa mite virus, ki ubija čebele, poleg tega pa se bodo posvetili tudi študiji drugih virusov, infekcijam, genetiki, reje, vplivu pesticidov ter izgubi domov. S to kampanjo bi tako naj ljude pripomogli k problematiki čebelarstva in pri boju proti izumrtju čebel.

EU proti, ZDA pa še vedno podpira potencialno nevarno prehrano

Nekatere vrste hrane so v EU prepovedali, vendar pa jo še vedno najdemo v ZDA, ki jo še naprej promovirajo in distribuirajo, poraja se tudi vrsta vprašanj in kiritk o vseh teh nevarnih snoveh, dejstvo pa je, da to niso naravni ali ekološko prijazni produkti.

Gensko spremenjena hrana (GSO)

Problem z gensko spremenjeno hrano je ta, da za enkrat enostavno še ni dovolj raziskav in izsledkov na tem področju, da bi lahko bili prepričani v njeno varno uporabo, ali uporabo nasploh.

Pesticidi

EU je že pred časom rekla odločen ne nevarnim pesticidom. Tako so prepovedali kar 22 pesticidov, vendar pa nekateri kritiki trdijo, da lahko to povzroči vzpon malarije, zato je to dvorezni nož, saj so pesticidi po drugi strani prav tako izredno nevarni za zdravje človeka.

Hormon za rast

Rastni hormon dajejo govedu in ni dovoljen v Evropi. V ZDA se državljani že borijo za to, da bi se takšno meso ustrezno označilo, da bi lahko kupci imeli pravico svobodne odločitve.

Kloriran piščanec

Evropska unija je strogo proti piščancem, ki so bili oprani v klorirani vodi, s čimer omejuje uvoz iz ZDA. Nekateri kritikitrdijo, da bi uživanje takšnega piščanca lahko (na mentalnem nivoju) spremenilo državljana EU v morskega prašička. Seveda so takšne trditve rahlo drastične, vendar pa je vsekakor bolje da uživamo čim manj kemikalij.

Kemikalije, ki imajo stik s hrano

Ftalati in bisfenoli v plastilki nimajo kaj početi v našem vsakdanjiku. Vendar pa jih velikokrat najdemo v plastičnih embalažah. Še manj pa v embalaži, ki je v stiku s hrano, saj se lahko kemikalije prenesejo na hrano.

Stevia – naravno sladilo

Stevia bi naj po nekaterih raziskavah med drugim povzročala probleme glede plodnosti. Vendar pa ima tudi nekaj dobrih lastnosti, zato se na Ameriškem trgu krešejo polemike glede tega aditiva.

Barvila

Sintetična barvila za hrano so v EU bila prepovedana, saj so nekatera barvila povezana s hiperaktivnostjo. Med ta barvila sodijo naslednja: Rdeče 40, rumeno 5, rumeno 6, modro 1, zeleno 3, oranžno B ter rdeče 3.

Recimo NE genskemu inženiringu, ki posega v naravo!

Znanstveniki vsak dan dosegajo nove dosežke na področju molekularne biologije, ki je potrebna za boljše razumevanje narave, poleg tega pa je takšno znanje pomembno tudi v zdravstvenih pogledih.

Vendar pa tega ne bi smeli izrabljati za spreminjanje našega okolja v ogromen genski eksperiment zaradi komercialnih namer. Biološka raznovrstnost je veliko bolj pomembna za naše preživetje, kot pa se to zdi na prvi pogled.

GSO ( Gensko Spremenjeni Organizmi)

Gensko spreminjanje stvari okoli nas omogoča znanstvenikom, da ustvarjajo nove rastline ter mikroorganizme na čisto nenaraven način. Takšni organizmi pa so za okolje izredno nevarni, saj izpodrivajo autohtone rastline in živali na nekontroliran način.

Ti novi organizmi ter rastline ustvarjajo gensko onesnaženost okolja, saj jih je zelo težko iztrebiti. Zaradi komercialnega interesa pa mediji zagotavljajo potrošnikom, da je takšno ravnanje ni nevarno. To dejanje s strani multinacionalk pa je nedopustno, saj potrošnikom niso dane niti prave informacije niti svobodna izbira.

Zato je potrebno preprečiti takšno ravnanje, saj za enkrat še nimamo dovolj znanja, da bi znali upravljati s takšnimi organizmi ter rastlinami.

Evropa je trenutno vodilna na poti do ukinitve gensko spremenjene hrane, vendar pa je še vedno veliko podjetij, katera nočejo prenehati z proizvajanjem gensko spremenjenih produktov.

Ekologija za hišne ljubljenčke

Ravno tako kot vi, lahko tudi vaši ljubljenčki pripomorejo k lepši prihodnosti in ekologiji. Odločitve, katere sprejemate namesto njih mnogokrat vplivjo na okolje, čeprav se tega morda sploh ne zavedate.

Tukaj je nekaj nasvetov, ki bodo koristili tako okolju kot tudi vašim ljubljenčkom:

Ne uporabljajte kemikalij v vašem vrtu: pesticidi in insekticidi škodujejo vašim ljubljenčkom, kot tudi okolju. Bolj zdrava alternativa temu so naravni plenilci – nasadite več različnih rastlin, še posebej tiste z manjšimi cvetovi in veliko nektarja. Tako boste privlačili insekte, ki so koristni za vaš vrt.

Vašga štirinožnega prijatelja umivajte manj. Če ga prepogosto umivate vašega ljubljenčka, lahko povzročite poškodbe kože. Manj pogosto umivanje tako pripomore k temu, da se na koži vašega ljubljenčka ustvarijo naravna olja, ki varujejo njegovo kožo in dlako. Poleg tega pa boste prihranili tudi pri porabi vode.

Raje dvakrat premislite pred uporabo zdravil proti bolham in klopom. Ta ‘zdravila’ so polna pesticidov in lahko škodujejo vašemu ljubljenčku na več načinov; v resnici so ta zdravila tako strupena, da ljudje sploh ne bi smeli imeti kontakta z njimi! Zato raje dodajte malo česna kosilu vašega ljubljenčka, saj ta odganja parazite. Obstaja pa kar nekaj bolj naravnih receptov.

Hlajenje in gretje; vaši ljubljenčki se bodo veliko bolje počutili brez ekstremnega hlajenja in gretja. Poleg tega pa s tem pripomorete k manjši porabi energije in količini emisij.

Izberite naravna čistila in detergente. S tem boste zmanjšali vašo odvisnost od kemikalij, to pa bo vplivalo tudi na boljše zdravje vašega ljublječka in seveda vseh v vašem gospodinjstvu, ki zelo rad prevoha celo stanovanje. Okolju pa bo to prav tako koristilo.

Industrijska hrana ogroža naše zdravje

Industrijsko proizvedena in procesirana hrana predstavlja eno največjih zdravstvenih tveganj sodobnega človeka.

Sprijaznimo se z dejstvom, da ima industrijska hrana z naravo toliko skupnega kot eksponati londonskega muzeja voščenih lutk madame Tussaud’s s svojimi živimi izvirniki. Ta hrana je mrtva zaradi ostankov strupov v njej, je kot mrlič, ki mu na smrtni postelji umetno polepšajo obraz in to posmrtno masko predstavljajo aditivi.

Industrijska revolucija in industrijsko kmetijstvo

Industrijska revolucija je preobrazila civilizacijo 19. stoletja in z njo se je dokončno uveljavila zamisel množične proizvodnje materialnih dobrin. Bila je tako uspešna in donosna, da se je ponujala zamisel njene razširitve na proizvodnjo hrane. Porodil se je koncept industrijskega kmetijstva. Nekritičen in hudo naiven prenos zamisli tovarniške hale v biosfero planeta je dobil obliko neskončnih monokultur, podprtih s kemičnimi gnojili. Kemična gnojila so soli, ki povečajo pridelek predvsem na račun povečanja količine vode v večno žejnih rastlinah, ki so prepojene s solmi. Z monokulturami neodpornih rastlin je človek ustvaril megagojišča, katerih razmnoževalni potencial je zaradi obilja hrane eksplodiral. Tako smo povzročili invazije škodljivcev in nujnost pesticidov. In če vemo, da sta cilja industrijskega kmetijstva le količina in tržna konkurenčnost, potem je jasno, da prvi cilj prinaša ostanke pesticidov v hrani, drugi pa aditive. Po stoletju kemičnega posiljevanja nekoč plodne zemlje smo dobili jabolka z okusom po lepenki, pomaranče z vonjem po teniških žogicah in krompir, ki ima okus oslajenega stiropora.

Čakanje

Sodobni potrošnik je lahko le bolj ali manj osveščen kupec industrijsko procesirane hrane in čas je, da se sprijazni z dvema ugotovitvama: prva je, da pesticidi in aditivi nikakor niso namenjeni nam, pač pa zgolj profitnemu interesu proizvajalcev, druga pa nam govori, da praktično za noben aditiv ali pesticid niso izdelane celovite in neodvisne študije o dolgoročnih tveganjih za naše zdravje. Čakanje na »dokončne dokaze« torej pomeni, da zavestno zastavimo svoje zdravje in zdravje svojih otrok za dobiček nekaterih in čakamo. Čakanje na »dokončne dokaze« pa se slej ko prej konča v prenapolnjeni čakalnici bolnišnice, zato je previdnost še kako na mestu.

Si, kar ješ!

Zamisel, da prehrana lahko izboljša zdravje, je stara kot človeštvo. »Si, kar ješ!« To je danes že globalna mantra, ki izvira iz pet tisoč let stare ajurvedske medicine, in tudi Hipokrat nas uči, da »naj bo hrana naše zdravilo«. Vendar kljub obsežnim in dragim raziskavam lahko danes zanesljivo rečemo le, da manj maščobe, soli in sladkorja ter več sadja in zelenjave ne bo škodilo, morda nam celo koristi. Jasno je, da se debelosti zanesljivo izognemo z manj hrane in z več telesne aktivnosti, ampak to poslušamo že petdeset let! Rezultati najnovejših raziskav nam zgolj potrjujejo, da je sestava »zdravilnega« jedilnika sila težavna reč. Še posebej, če želimo z njim držati na kratko najbolj razvpita obolenja sodobnega sveta, kot so rak, sladkorna bolezen in kardiovaskularna obolenja.

Obenem pa v javnost nenehno kapljajo razultati »raziskav«, ki govore o »čudežnosti« ali pa »tveganosti« posameznih sestavin hrane. V medijih se ustvarjajo vedno novi jedilniki, ki propagirajo določeno sestavino hrane. Tako stanje bi bilo celo zabavno, če mu ne bi nasedali mnogi posamezniki. Zapeljanci potem praznijo police z artičokami, ki naj bi učinkovale …, stojnice z brokolijem, ki naj bi preprečeval …, palete z ananasom, ki zdravi … In prav to povzroča zmedo med ljudmi. Ne pozabimo, da marketinško ustvarjene »modne« trende v prehrani iz ozadja praviloma vodita industrija in trgovina. In to zelo uspešno.

Bele nevarnosti

Zagovorniki zdravega prehranjevanja nas že dolgo svarijo pred peterico »belih« nevarnosti v naši vsakodnevni prehrani. Mednje spadajo: bela moka, belo mleko, bela sol, bela maščoba in beli sladkor. Bela živila so industrijsko procesirana, kemično obdelana in zato biološko manjvredna. Ko je tudi uradna medicina začela prepoznavati zdravstvene nevarnosti, povezane z uporabo belega sladkorja v prehrani, so se na trgu hitro pojavila umetna sladila.
Uporaba umetnih sladil v svetu vse bolj narašča, obenem pa se vse bolj množijo podatki o njihovi nevarnosti za naše zdravje. Najpogosteje uporabljana umetna sladila so: aspartam, saharin, ciklamati in sukraloza. Odgovor na dileme okrog vitkosti in sladkorne zasvojenosti je poleg radikalne spremembe jedilnika in povečane telesne dejavnosti lahko le eden: nerafiniran sladkor iz rastlin biološke pridelave, po možnosti s čim več monosaharidi, kot sta npr. fruktoza in glukoza.

Antioksidanti

Vsaj polovica odrasle populacije zahodnega sveta verjame, da dnevno jemanje antioksidantov pripomore k zdravju in da odvrača rakava obolenja. Že sam strah pred boleznijo je zadosten razlog, da se postavite v vrsto med kupce pripravkov, ki vsebujejo antioksidante. O antioksidantih je napisanega že toliko, da vse skupaj že sumljivo diši po medijski kampanji. Ali ti pripravki sploh učinkujejo? Odgovor je presenetljiv. Raziskave zadnjih nekaj let dokazujejo, da pripravki s sintetičnimi antioksidanti sploh niso učinkoviti oziroma so lahko celo škodljivi.

Pesticidi

Zdravstvene službe nenehno ponavljajo: »Jejte veliko sveže zelenjave in sadja.« Toda EU raziskava je jeseni leta 2008 pokazala, da kar 48 % sadja in zelenjave vsebuje ostanke nevarnih pesticidov. Obstajajo štiri glavne skupine strupenih pesticidov glede na prijemališče svojega delovanja na človeka.

• Prva skupina so nevrotoksini oziroma živčni strupi. Predvsem skupina pesticidov, ki jim pravimo organofosforni. To so insekticidi, ki so jih razvijali kot bojne strupe. Razvijali so jih nacisti in so z njimi ubijali Jude po taboriščih. Po 2. svetovni vojni so jih uporabili za ubijanje žuželk. Ta skupina je predvsem prisotna v južnem sadju, bananah, agrumih in je zato treba paziti pri lupinah, ki so onesnažene. Nevrotoksini so prisotni v prehranski verigi. Treba se je zavedati, da kronična izpostavljenost že malim dozam skozi daljše obdobje povzroča nepovratne poškodbe višjih centrov v možganih. Otroci so mnogo bolj ogroženi, ker še nimajo razvite pregrade med možgani in krvjo. Ljudje imajo težave s kratkoročnim spominom, pomanjkanjem koncentracije, nespečnostjo, težkimi udi ali glavo in motnjami fine motorike.
• Druga skupina so hormonski motilci, ki imajo estrogeni učinek. Pri ženskah povzročajo raka na rodilih, pri moških pa upad moškosti v smislu produkcije spermijev, testosterona in razvoja sekundarnih spolnih znakov oziroma ekspresije moškega libida. Feminizacija moških je danes svetovni problem in prerašča v svojevrstno kemično kastracijo.
• Tretja skupina so metabolični strupi, ki delujejo predvsem na energetski nivo celice. Te posledice izvirajo predvsem iz herbicidov in težkih kovin ter povzročajo številna degenerativna obolenja.
• Četrta skupina so snovi, ki so kancerogene snovi (rakotvorne). Pri raku ne moremo govoriti, da ga je več samo zato, ker je več starih ljudi.

Večino strupov dobimo skozi hrano

V Sloveniji smo vrsto let v povprečju letno odkrili 3.500–3.800 novih rakavih bolnikov. Zdaj pa je to število poskočilo na preko 10 tisoč na leto. Ne gre samo za staranje prebivalstva, ampak je v igri predvsem kemični pritisk. Večino strupov dobimo skozi hrano in vodo. O tobaku in alkoholu se odloča vsak posameznik, o strupih v hrani pa se ne moremo odločati, ker niti ne vemo, koliko jih je v hrani in kateri so. To je perverzno. Posegajo v osebne svoboščine ljudi, kajti tobak in alkohol sta osebni odločitvi, po drugi strani pa jih poglavitni problem, kemizacija okolja, ne briga. Velikokrat poudarjam, da so ogroženi predvsem otroci. Če ima mati 64 kg, otrok pa 8 kg, in če ona absorbira dva kilograma hrane oz. vode, otrok pa en, potem je ob isti hrani in vodi ta otrok štirikrat bolj obremenjen na enoto telesne teže kot njegova mama. Tega ne upošteva nobena varnostna presoja in ne vključuje noben ukrep odgovornih. Otroci so najbolj ogrožena populacija in zločin je, da se nihče ne ukvarja s tem, zakaj nedolžni otroci umirajo za levkemijo pri štirih ali petih letih. Pa ne kadijo in ne pijejo. Kje so zdravniki in zdravstvena politika, da bi jih obvarovali?

Sodobni človek ima pravzaprav le dve izbiri – ali umreti zastrupljen ob polni skledi ali pa lačen ob prazni. To sta dve podobi kovanca svetovne prehrane – bolezen in lakota. Obe tegobi na stežaj odpirata vrata v hude probleme nacionalne varnosti. Politiki so obtičali pred usodnimi izzivi, kako prehraniti prebivalstvo, kako zagotoviti zdravo hrano, kako obnoviti domačo pridelavo, kako obnoviti lokalni trg samooskrbe. Ne pozabimo, da v Sloveniji samooskrba s hrano doseže le eno tretjino in torej kar dve tretjini hrane uvozimo! Glede na dejstvo, da smo z 800 m2  obdelovalne zemlje na repu evropskih držav, bo v slovenskem prostoru dragocena vsaka krpa obdelane zemlje. Zakupite si torej svoj košček preživetja in vadite umetnost preživetja.

Prihaja čas streznitve. Največjo politično odločitev sprejemamo vsak dan (ne le na volitvah in referendumih), ko se odločamo, katero hrano bomo kupili. Ob tem ne pozabimo, da je najbolj zdrava tista hrana, ki se najhitreje pokvari. Ampak še vedno ostaja odprto vprašanje, kaj naj jemo? Predlagam, da pazljivo prisluhnete svojemu telesu. Jejte hrano, ki jo telo kliče, in pijte, vsakič, ko ste žejni. Jejte pestro in biotično pridelano hrano in pijte zdravo vodo. Predvsem pa se veselite življenja, kakršnokoli že je, saj je znano, da se večina bolezni porodi takrat, ko »zbolijo« naše misli. Skratka, bolj zdravi bomo, ko bo kmet prideloval zdravo hrano, zdravnik nas bo učil preprečevati obolenja in učitelj bo poučeval umetnost preživetja.

Anton komat, www.ringaraja.net

« Previous Page — Next Page »