Zakaj je moja nova obleka tako čudovito strupena?

Na poročni večerji prijateljev sem sedela poleg neznanega moškega, ki je govoril tono jezikov, imel doktorat v žepu in prepotoval večino sveta, tako kot jaz. Najin pogovor je nanesel na bio prehrano in z navdušenjem je pripovedoval, kako je previden glede tega, kaj kupuje, in da mu je zelo pomembno, da njegova družina dobi le ekološko in zdravo pridelano sadje ter zelenjavo, pa tudi kozmetiko in čistila uporabljajo naravna.

 

Super. Ko sem mu omenila, kaj počnem v življenju, se je nasmejal: “Oprosti, to s strupenimi oblačili pa je le en velik lari fari in neumnost.” Bila sem začudena in razočarana, ampak odprla se je razprava in po najinem dvournem pogovoru je postal kupec BeeZeeEcoKid izdelkov in ekoloških oblačil na splošno.

Ali ste kdaj razmišljali, kako in od kot pridejo oblačila v trgovine, preden vi za njih plačate in jih nosite na sebi dan in noč, enako vaša družina, vaši prijatelji, njihovi prijatelji? Jaz nekoč nisem niti dvakrat pomislila, preden sem se odločila za nakup. Vse, kar sem videla, je bilo lep dizajn, super cena, čudovite žive barve, da se ne mečka in se tako lepo raztegne in poda mojemu telesu … Moram imeti takoj! Plačala sem in doma takoj oblekla ter veselo nosila, kljub rahlemu srbenju in nežnim rdečim madežem na moji koži po celem telesu.

3 leta nazaj pa sem začela razmišljati o družini in otrocih in prešinilo me je: vse vem o prehranjevanju, kozmetiki, čistilih, vendar kaj pa oblačila za mojega bodočega otroka?!

Večina naših oblačil je iz bombaža (v uporabi že preko 4000 let), najraje spimo in smo doma oblečeni v bombažna oblačila. Volna nas pika in ne maramo, da ovčke trpijo, bambus povzroča izumiranje pand, v poliestru in drugi sintetiki se potimo, svila je prehladna pozimi, lan je pregrob in konoplja se ne proizvaja v zadostnih količinah.

POLJE, Azija

Semena bombaža in lana so po večini genetsko modificirana, da dajo več cvetov in zaslužka pridelovalcem, tudi do stopnje, da po enkratni rasti rastlina ne proizvaja več semen, kot bi jih v naravi, ter da morajo kmetje spet kupiti semena, ker jih ne dobijo več iz lanskoletnih lastnih rastlin. Nekateri imajo dobiček, mali kmetovalci, ki pa si ne morejo privoščiti teh novih super semen, pa žal ne preživijo.

Na rastoče rastline bombaža se škropi pesticide (insekticide, herbicide, fungicide …) in gnoji z umetnimi gnojili za maksimalno rodnost in večjo količino končnega dozorelega bombažnega cveta.

Večina teh kemikalij je dokazano vzrok različnih vrst raka, problemov z dihali in okvar živčevja. Bombaž je svetovno najbolj škropljena rastlina, da ne omenjamo vode, ki se zastrupi, in ljudi v vaseh, ki zbolevajo, ker so preblizu takih polj, ter na tone divjih živali, od čebel, rib do ptičev in volkov.

V Aziji so zakoni glede pravice ljudi in živali zelo nejasni ali še celo neobstoječi, če pa že obstajajo, ni nikogar, ki bi jih kontroliral in uveljavljal.

Količine teh pesticidov so torej neomejene in ljudje, ki delajo na teh poljih, se ne zavedajo nevarnosti in ne vedo, zakaj zbolevajo. Mnogokrat najdemo med njimi tudi otroke, nekateri so stari 5 let in so prisiljeni k delu na poljih bombaža ali v zbirališčih dozorelih cvetov bombaža.

Odpadke bombažne rastline pogosto polagajo za dodatno hrano domačim živalim (slama) – in posredno vse te spojine v koncentrirani obliki pojejo ljudje – ali jih uporabijo za polnjenje žimnic, pohištva in ženskih higienskih izdelkov, kot so tamponi in vložki.

TEKSTIL, Azija

V velikih in malih tkalnicah zasledimo razne čudne kemikalije, apreture, ki bi naj oprale, obogatile, očistile ter zavarovale bombaž pred gnilobo, blago pred mečkanjem, olajšale likanje in naredile materiale bolj prožne in raztegljive. Da se to doseže, dodajajo v tekstil naslednje dodatke, ki so večina spet vsi toksični za živa bitja: silikoni, težke kovine, petrolejske spojine, amonijak, formaldehidi, močni mehčalci, težke kovine, TCEP, TCPP, TBHP, in še nekaj drugih spojin, ki preprečujejo gorenje organskih materialov in tudi zelo škodujejo človeški koži, dihalnim potem in organizmu na splošno.

BARVANJE, BELJENJE, PLASTIFICIRANJE in MEHČANJE, Azija

Zelo smo bili veseli, ko so naše najljubše, najcenejše in največje trgovine dobile izdelke iz ekološkega bombaža, vendar kaj pa barvila in belila, ki jih naredijo bele ali tako lepih živahnih barv?

Večina tekstilnih barvil in belil je žal toksičnih, v Evropi in tudi v Afriki so poostrili kontrolo nad količino kemikalij, uporabljenih pri barvanju tekstila, vendar to ne velja za oblačila in tekstil, ki prihajajo iz Azije, kjer v nekontrolirani količini uporabljajo formaldahide, spojine, ki povzročajo mutacijo in genotoksičnost živih organizmov. Astma, alergije, iritacije dihalnih organov, kože ter različne vrste raka so zelo pogosti problemi zaposlenih v tekstilnih tovarnah, še posebej v fazi barvanja, beljenja, plastificiranja in mehčanja. Nezdravo (če ne že strupeno) je tudi beljenje blaga s sodium hipokloridi, preborati, perkarbonati, per acetatskimi kislinami in hidrogen peroksidi, ki niso strupeni, ampak zelo iritirajo, če jih uporabljamo v velikih odmerkih. Te spojine so v Evropi prepovedane ali so uporabe zelo dozirane, medtem ko so v Aziji dovoljene ali prekomerno uporabljane.

Še posebej so nevarna barvila (AZO), ki jih ni mogoče sprati z navadno vodo, ki vsebujejo benzidine, naftalmine, amino nirotulene, dimentolmethilbenzidine, oksidijaline in ta oblačila lahko pridejo tudi v naše, slovenske roke. Nekatere spojine izmed teh so označene kot karcinogene za ljudi, vendar so še vedno žal splošno uporabljane pri procesih barvanja tekstila v nerazvitih delih sveta, v Evropi pa po večini kontrolirana, razen pri velikanskih količinah izdelkov, ki jih spet zasledimo v popularnih slovenskih veleblagovnicah.

Poleg škodovanja človeku so tudi te spojine nevarne naravi, zalogam naše pitne vode, poljedelcem in živalim.

TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE, Azija, Evropa

Pakete po milijon majic na primer dajo v kontejnerje oziroma še prej v skladišča, včasih so izdelki zaščiteni s plastiko, včasih ne, vendar jih v glavnem zaščitijo z raznimi spojinami, dobesedno konzervansi, da jih ne napadejo podgane, miši, gniloba ali kakšni mikrobi in bakterije. Ta oblačila in tekstil potujejo tedne in tedne in stojijo po raznih lokacijah ter pristaniščih po vsem svetu. Konzervansi, ki se v skladiščih dodajajo, preden gredo tekstil ali oblačila na ladjo ali letalo (največkrat na ladjo ker so letala dražja), so daleč od zdravega za človeka. Najbolj nevarne dodane kemikalije že med tkanjem in procesi barvanja in beljenja so dimetilformaldahidi, PCP, fenol, krorirani parafini, trifosfati, tolukeni, cinkove soli, razni encimi, nikljeve spojine, merkujeve spojine, krom, kadmium, potem zaščita in konzervansi, kot so krolofenoli, merkurjeve spojine, naftalin in tako naprej. Na srečo so v Evropi velike količine vseh teh kemikalij prepovedane, vendar je včasih kontrola nemogoča zaradi masivne dostave izdelkov in tekstila.

SHOPPING, Evropa, Slovenija

No in končno naše najljubše majice, oblekice, hlače, čevlji, nogavice, spodnje perilo, posteljnina in še mnogo drugega pride v našo trgovino. Še posebej zadnjih nekaj let so po Sloveniji zrasli razni tekstilni diskonti, kjer dobimo tako poceni oblačila, obutev, igrače in vse, kar rabimo, da nam ni jasno, kako je to sploh mogoče. Dolgoročno pa so obratno kot poceni. Plačamo s svojim zdravjem oz. še bolj plača najbolj ogrožena skupina: otroci in dojenčki.

Dobra novica je, da večina slovenskih oblačil, izdelkov in tekstila vsebuje res varne doze vseh omenjenih kemikalij, mehčalcev, belil – te zadeve so pri nas dobro kontrolirane in jih lahko z enim pranjem v hladni vodi tudi sperete. Slaba novica je, da ljudje niti ne pogledamo, od kod prihaja izdelek, ki ga kupujemo, ter nas divje barve, perfektna raztegljivost, odpornost na mečkanje in razni prišiti svetlikajoči okraski premamijo, in če je cena ugodna, izdelek tudi kupimo, brez da bi pogledali etiketo ali izvor izdelka.

Že dostikrat sem omenila, da je kupna moč res MOČ, da lahko pomagate svojemu sosedu in njegovi družini preživeti, ker kupujete domače izdelke (od hrane, oblačil do pohištva – naši izdelki so bolj zdravi in kvalitetnejši od uvoženih); lahko pa gre vaš težko prisluženi denar v Azijo za prisilno delo 5-letnih otrok, ki dobijo le vrečko riža za plačilo; ni nujno, vendar tega največkrat, žal, ne veste.

V vsakem primeru predlagam 100% bio-ekološke bombažne izdelke, barvane z naravnimi barvili, na bazi vode (in ne z AZO barvili), ter izdelke iz Slovenije. www.BeeZeeEcoKid.com iz Prekmurja vam tukaj lahko pomaga in sama sem vam na razpolago dan in noč za vprašanja. BeeZeeEcoKid ima dokaj veliko izbiro oblačil, igrač in posteljnine za dojenčke, otroke in tudi odrasle, nekaj jih izdelamo tudi po vaši želji in merah v Prekmurju ter širimo redno izbiro in postajamo vsak dan boljši.

Če varčujete denar na sebi, priporočam vsaj malce več pozornosti pri oblačilih za otroke, dojenčke in nosečnice. Vedno vam preostane, da preden kaj oblečete, zadeve operete, pri dojenčkih vsaj nekajkrat, ali uporabljate prerasle stvari prijateljev in znancev.

Še najbolj pa bi bila osebno vesela, da bi vsi razmišljali le malce dolgoročno in globalno, da je izdelek del poštene trgovine (ne prisilnega dela otrok ali da delajo ljudje 16 ur v strupih in komaj preživijo na dobljeni plači), pridelan in izdelan vsaj večinoma v Sloveniji ali Evropi, kljub temu da je cena teh izdelkov malce višja (ker vsi dobijo pošteno plačano za svoje delo, hrano, izdelke in materiale), in bi porabili mogoče nekaj več minut ob gledanju etikete izdelkov in njihovega izvora.

Najbolj pa je treba razmisliti tole: Slovenija je mala, eni druge potrebujemo, in če sosedu ne bo šlo dobro, v določenem trenutku ne bo šlo dobro niti vam. In vsi se, ko zbolimo, začnemo zavedati tega, da je naše zdravje naše največje bogastvo, in včasih je le lažje nekaj preprečiti kot pa lečiti (kot bi povedala moja babica) oziroma zdraviti.

Izbira je vaša in jaz upam, da bo le najbolj pozitivna za vas, nas, Slovenijo, živali in naš planet Zemlja.

—————————

Zgodba: Bianca Žvorc
Fotografije: Michael Cress, Ciril Jazbec, Marci Marcone
Modeli: Nika Mihelčič, AvaBergman, Bianca Žvorc Morris, Charlie Morris

Viri in literatura

• BBC poročilo o prisiljenem delu otrok v Uzbekistanu (http://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-14973062)
• WWF poroča o vplivih pesticidov na divje živali (http://www.panna.org/resources/cotton)
• Smrt 500 indijskih poljedelcev zaradi pesticidov na poljih bombaža (http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/2164107.stm)
• UN poroča o ogrožanju pand in goril zaradi prekomerne človeške uporabe bambusa (http://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=10692&Cr=Bamboo&Cr1=)
• New York Times poroča o smrti tekstilnega delavca na Kitajskem (http://www.nytimes.com/2009/07/30/world/asia/30jilin.html?pagewanted=all)
• Podrobne raziskave toksičnosti in karcenogenosti tekstilnih barvil in belil je na Finskem opravila Kaisa Klemola (Department of Biosciences, University of Kuopio med letoma 2002 in 2008: http://www.uku.fi/vaitokset/2008/isbn978-951-27-0979-3.pdf)
• Vse nevarne spojine, ki se uporabljajo ob tkanju, barvanju, beljenju, skladiščenju tekstila in oblačil so omenjene v poročilu švedskega nacionalnega kemičnega inštituta (http://www.kemi.se/Documents/Publikationer/Trycksaker/Rapporter/Report_5_97_Chemicals_in_textiles.pdf)

Tudi ajda naj dobi svoj prostor na njivi

Navadna ajda je že zelo stara kultura, ki jo zaradi podobne uporabe kot žita uvrščamo mednje, čeprav botanično spada v skupino dresnovk. Če pa jo zaradi načina uporabe primerjamo z žiti, vsebuje ajda več vlaknin, ob zagotavljanju čistosti ne vsebuje glutena in je zato primerna za ljudi s celiakijo.

Ajda je bila podobno kot proso in še nekatera druga žita še v začetku dvajsetega stoletja zelo razširjena in pomembna v prehrani. V drugi polovici dvajsetega stoletja pa jo je pšenica izpodrinila. Na našem tržišču boste brez težav dobili ekološka semena ajde, primerni čas sejanja pa je ravno v maju. Ajda slabo uspeva na površinah, kjer se je uporabljal kateri izmed herbicidov, zato se ajdo priporoča ravno v ekološkem pridelovanju.

Ajdo lahko prepoznamo po njenih listih, ki so srčaste oblike. Steblo doseže višino od 60 do 100 centimetrov. Cvetovi so bele do rdeče barve. Oprašujejo jo predvsem čebele. Plod je trirobi, obdan z luščino.

Setev ajde

Ajda najbolje uspeva na lažjih peščeno ilovnatih tleh z nevtralno reakcijo. Če jo sejemo za pridelek to storimo maja, če jo bomo imeli samo kot pokrovno rastlino, da se nam prazne gredice ne bodo zaplevelile jo lahko sejemo vse do sredine poletja (konec julija).

Gredico ali njivo pred setvijo pognojimo  z zrelim kompostom kateremu dodamo lesni pepel. Lesni pepel vsebuje fosfor, kalij in kalcij ter mnogo drugih mikroelementov, ne vsebuje pa dušika. Ravno zato je lesni pepel primerno gnojilo za ajdo, saj ne zahteva pa tudi ne prenaša obilo gnojenja z dušikom tako, da je tudi iz tega vidika prav primerna za ekološko in »varčevalno« pridelovanje.

Sejemo jo povprek ali v vrste, če se odločimo za slednje naj bo med njimi 15 cm razmaka. Po vzniku se hitro razvija in raste ter tako zastre tla in nimamo težav s pleveli. Pa tudi zelo malo ima bolezni in škodljivcev, zato jo brez večjih težav pridelamo ekološko.

Ajda pa je posebej občutljiva na vremenske razmere, saj je ob setvi in cvetenju občutljiva na sušo in vročino, zato jo po setvi, če ni napovedanih padavin zalijemo, zalivanje ponovimo v sušnem obdobju in ob cvetenju. V jeseni je občutljiva na slano in mraz, zato je za seme ne smemo prepozno sejati.

Vse gredice, ki bodo po pobranem pridelku ostale prazne je potrebno zasejati s kakšno drugo pokrovno rastlino ali rastlino za zeleno gnojenje. Za tak namen je ajda več kot primerna. Mešanica munga in ajde pa sploh hitro prekrije tla in tako preprečimo erozijo tal in zapleveljenost tal.

Dozoreva precej neenakomerno. Zrela semena so privlačna za ptiče, zato je potrebno posevek zaščititi s plašili (trakovi, pločevinke in podobno) ali pokriti z mrežo. Optimalni čas za žetev je, ko dozori približno 75 % oreškov, to pa je konec septembra ali v začetku oktobra. Rastline požanjemo in jih vežemo v snope, ki jih obesimo, na balkon, rob strehe drvarnice ali podobno ter kasneje omlatimo. Če zrnje takoj po žetvi omlatimo je le to še  precej vlažno in se lahko pokvari, zato ga je potrebno čim prej dosušiti in primerno skladiščiti. Skladiščimo v vreče iz blaga v suhem, zračnem in hladnem prostoru.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Pesticidi v naši hrani

Pesticidi so snovi, ki jih v agrikulturi uporabljajo za zatiranje “škodljivcev”, rastlinskih bolezni, raznih vrst plevelov, njihova uporaba pa sega tudi na druga področja, kot je gradbeništvo, gozdarstvo, lesarstvo, ogrožajo pa celoten ekološki sistem, tudi človeka.

So strupeni za vse žive organizme, kar pove že njihovo drugo ime: biocidi – ubijalci življenja. “Njihova uporaba je nevarna za uporabnike same, okolje in uporabnike hrane, do potrošnika pridejo pridejo po oralni poti, zato sta želodčni rak in rak na črevesju rezultat agronomskih in agrokulturnih znanstvenikov”, ugotavlja Dr. Hazardova. Pesticidi se absorbirajo skozi kožo, z dihanjem in seveda s hrano, “zaščiteno in predelano” s pesticidi. Multinacionalke na področju farmacije in kemije imajo običajno na domačih tleh prepoved prodaje in uporabe najnevarnejših pesticidov, vendar prepovedi ne prepovedujejo izvoza teh strupenih substanc, s pomočjo podkupovanja jih vendarle plasirajo na določena tržišča, največ na trgih Azije, kjer lahko evidentiramo kar 15 najbolj iskanih in hkrati najnevarnejših pesticidov:

1. Al-fostid – insekticid
2. BPMC – insekticid
3. Diazinon – insekticid
4. Endosulfan – insekticid
5. Fosfamidon – insekticid
6. Karbaril – insekticid
7. Karbofuran – insekticid
8. Malation – insekticid
9. Mankozeb – fungicid
10. Monokrotofos – insekticid
11. Oksidimetonmetil – insekticid
12. Parationmetil – insekticid
13. Paraquat – herbicid
14. 2,4 D – herbicid
15. Zn fosfid – insekticid

Moč denarja je neverjetna, kajne? Že slutite paradoks? Hrano uvažamo tudi iz teh dežel … in uporaba pesticidov bo v prihodnosti povzročila eksplozijo problemov z zdravjem. Leta 1972 je bilo v svetu evidentiranih 500.000 primerov akutnih zastrupitev, leta 1985 kar milijon, leta 1990 pa že 3.000.000, od tega pa je 220.000 ljudi za posledicami akutne zastrupitve s pesticidi umrlo. Ocene nenamernih zastrupitev s pesticidi se po svetu razlikujejo, nekatere dosegajo tudi številke 5.500.000 letno, smrtnost pa znaša 0,4 do 1,9%, je objavila WHO leta 1990. Poklicna izpostavljenost strupenim pesticidom je vzrok za 70% primerov; s samomori skupaj je cca 220.000 smrtnih žrtev na leto, 6% jih umre zaradi poklicne izpostavljenosti, zaradi zastrupitve s hrano (zaradi pesticidov) pa jih umre 3%. Seveda so številke vsako leto večje, v svetu naj bi imelo težave z zdravjem zaradi zastrupitev s pesticidi 500.000.000 ljudi.

Pa poglejmo še nekaj vrst pesticidov, ki niso “tako zelo strupeni”:

Nitrofen
uporablja se kot selektivni kontaktni herbicid za zaustavljanje rasti – odmiranje trave in pleveli na poljih; delavci so izpostavljeni njegovemu negativnemu vplivu skozi kožo in dihalne organe, na splošno pa so izpostavljeni vplivu vsi ljudje skozi presnovo hrane teh poljščin. Pri agro delavcih so evidentirali redukcijo hemoglobina in belih krvnih telesc, nenormalnosti na serum encimskem nivoju, ovira pa tudi cholinesteraso – to je encim v srčni mišici. To kemikalijo so dajali podganam in mišim in v obdobju 78 tednov so poskusne živali razvile raka na jetrih, miši pri obeh spolih, pri podganah pa le samice.

Paration
je pesticid iz organskega fosforja; z njim so opravili podobne poizkuse na miših in podganah za obdobje 80 tednov. Povzročil je razvoj raka na adrenalnih žlezah pri obeh spolih poskusnih živali.

Chlordane
je organo-klorinski pesticid, ki je bil prvič predstavljen že leta 1945; zaradi dolge obstojnosti v naravnem okolju so ga prepovedali (EPA) leta 1975, toda nekatere izpeljanke še vedno uporabljajo tudi danes kot insekticid pri zaščiti ananasa, jagod in citrusnih sadežev na Floridi. Povzroča raka na jetrih pri miših, čeprav je manj strupen kot ostali, še vedno močno stimulira centralni živčni sistem, je pa tudi mutagen.

Atrazin
je eden najbolj uporabljenih pesticidov v ZDA, reagira pa na podobno kislo okolje, kot je to v želodcu in tvori karcinogene; uporablja se kot sredstvo za kontrolo rasti plevela predvsem pri koruzi, reagira na nitrite in tvori N nitrosoatrazine, ki je rakotvoren.

Dieldrin
je neurotoksin (je strup, ki uničuje tkiva živcev), odkrit leta 1950, vseskozi uporabljen kot insekticid za “zaščito” žit na žitnih poljih, uporabljali pa so ga tudi, za kontrolo in
uničevanje mrčesa, škodljivcev in kot sredstvo za zaščito volnenih – tekstilnih izdelkov pred molji. S testiranji na poskusnih živalih so ugotovili, da pri večjih odmerkih povzroča
raka na adrenalnih žlezah, pri nižjih odmerkih pa tumorje na hipofizi in ščitnici.

Glufosinat
je herbicid, ki uniči vse zelenje, uporabljajo pa ga pri predelovanju gensko spremenjenih poljščin, koruze, pšenice, soje, saj so te gensko spremenjene poljščine odporne na njegovo delovanje; problem je v tem, da je na poskusnih živalih povzročal prirojene okvare in prezgodnje odmiranje celic v še nerazvitih možganih, živali so imele možganske okvare, rezultat tega pa so bile vedenjske motnje. Novorojenčki človeka, ki so bili izpostavljeni med nosečnostjo vplivom tega herbicida so bili rojeni z zajčjo ustnico, ranami na ledvicah, sečevodih, pri ženskah, ki so bile v stiku s tem herbicidom, je povzročil zmanjšano sposobnost za zanositev, pri že nosečih ženskah pa je povzročal tudi splave. Kmetom v Kanadi in ZDA, ki so uporabljali ta herbicid, so se rojevali otroci s prirojenimi okvarami, toda … očitno je pomemben le denar …

Amitraz
uporabljajo za zaščito hrušk v zveznih državah Utah, Oregon, Washington, New York in Michigan proti listnim ušem. S poskusi so dokazali, da lahko povzroča tumorje na laboratorijskih živalih in da lahko predstavlja “majhno tveganje za razvoj raka pri ljudeh”. Pesticid uporabljajo še naprej, navkljub dejstvu, da je to izredno strupen in da so celo zelo nizki odmerki strupeni.

Rakotvorne snovi v okolju

Do zdaj poznamo več kot 2.000.000 kemičnih sestavin in vsako leto izdela kemična industrija novih 1000 samo v Združenih državah, o teh novih kemikalijah pa vemo malo o morebitnih posledicah za zdravje živali in ljudi, pa vendar jih začno takoj tržiti, nesporno dejstvo pa je, da kemični onesnaževalci našega okolja, kar te kemikalije vsekakor so, postajajo odločilne za zdravje živih bitij, tudi človeka. Pomembno je poudariti, da je rak bolezen celega organizma; mnogo mutagenih agensov, ki so odgovorni za celične mutacije so tudi rakotvorni, ali sposobni vzpostaviti pogoje za razvoj raka, toda neposredna povezava med mutagenostjo in rakotvornostjo se začne v celici in tako se začne razvijati rak. Da pride do celične mutacije, je najprej potreben agens in seveda količina teh agensov rezultira v celični mutaciji, ki v nadaljevanju vodi v razvoj raka.

Na osnovi tega ločimo 3 korake v razvoju raka:

1. Začetek (iniciacija), ali prva sprememba,
2. Napredovanje iz mirujočega stanja v vidljivo stanje,
3. Progresivno stanje, ki vodi le v eno smer …

Če želimo razumeti potek neoplazmične transformacije v obliki medsebojnega vpliva

v celici sami na DNA, RNA, beljakovine, lahko zapišemo, da se prva sprememba, imenovana Začetek pojavi na osnovi posledic v DNA, da tako druga (Napredovanje) kot tretja stopnja (Progresivno stanje) izražata neprestane spremembe v celici, saj se je DNA začela replicirati.

Vse normalne celice imajo omejeno življenjsko dobo, delijo se na dve konstantni stopnji, nato se dve hčerinski celici delita na 4, vendar istočasno z reprodukcijo – delitvijo celic poteka tudi odmiranje in uravnoteženost je tako vzpostavljena; vse to za rakave celice ne velja, nimajo omejene življenjske dobe, niti ne odmirajo v enakih proporcih, kot se razvijajo ali reproducirajo. Nekontroliran razvoj in rast rakavih celic povzroča večanje volumna in nezadržno širjenje v tkiva drugih organov. In ko enkrat nepravilne, čezmerne rasti rakavih celic v tkivu dosežejo stopnjo progresivnega stanja, ostanejo takšne celice rakave za vedno, toda pred to stopnjo lahko dosežemo obraten proces, rast lahko zaustavimo, oziroma reverziramo. Ta prva stopnja imenovana tudi Začetek ali mutageneza ne vodi nujno v rakavo stanje, če razvijemo stanje do druge stopnje, torej Napredovanja iz mirujočega stanja v vidljivo, in pravilno ukrepamo, tretja stopnja sploh ne bo dosežena, kar pomeni: če sprememba v DNA celice še ni postala trajna, se bo stanje reverziralo, oziroma bo celica začela delovati normalno – seveda le pod pogojem, da so vzroki, ki dražijo in zastrupljajo celico v celoti odpravljeni!

Sredstva, ki povzročajo raka izvirajo iz našega okolja

strokovnjaki so si edini, da večino pojavov razvoja raka na ljudeh povzroči onesnaženost okolja s kemičnimi sredstvi, ki jih je “pridelal” ravno človek. Odstotek je visok, sega od 60 do 90% primerov, in prav to je zaskrbljujoče. Razvoj raka zaradi kemičnih substanc poteka skozi dve stopnji (prva in druga združeni), kot je to opisano že zgoraj in zelo dober primer takšnega razvoja povezava ricinusovega olja in policikličnih hidrokarbonov in raka kože; ricinusovo olje samo redkokdaj povzroči raka na koži, tod če se temu pridruži že čisto nizek odmerek policikličnih hidrokarbonov, se je razvil rak na koži poskusnih živalih. Enak rezultat je bil dosežen pri poskusu najprej s policikličnimi hidrokarboni, ko so dodali majhen odmerek ricinusovega olja, so poskusne živali razvile rak na koži. Policiklični hidrokarbonati delujejo kot inhibitorji (oksidacijski katalizatorji) in sprožijo proces razvoja raka, če pridejo v stik z ricinusovim oljem.

Onesnaženost ozračja

je eden ključnih problemov, ki negativno vplivajo na zdravje vseh žvivh bitij in rastlin. Onesnažnost, izpuščena v ozračje se s pomočjo gibanja atmosfere širi na večja področja in strokovnjaki so si edini, da je onesnaženost ozračja glavni vzrok za tri glavne skupine bolezni, ki vse povzročajo obolelost in smrt pri ljudeh; gre za respiratorne bolezni, bolezni srca in raka. Raziskave so pokazale da je življenje za ljudi nevarno tudi, če živijo kakšnih 100 do 150 km oddaljeni od vira onesnaževanja. Si predstavljate te kratke razdalje samo v Sloveniji? Do tega pojava pride zaradi gibanja onesnaževalcev v atmosferi, ki je pospremljeno s kemičnimi reakcijami zaradi sončnih žarkov še v bolj strupene oblike onesnaževalcev, kot so to na primer foto-kemični oksidanti, ki zastrupljajo dihalne poti, torej grlo, sapnik, pljuča; žveplovi oksidi povzročajo astmo, pljučne in srčne bolezni in raka. Ogljikov monoksid je izredno škodljiv osebam, ki so že razvile pljučne bolezni, anemijo ali cerebralno – vaskularno bolezen (bolezen ožilja v možganih). Foto-kemični oksidanti povzročajo torej draženje dihalnih poti ali celo spremembe pljučnih funkcij, medtem ko dušikovi oksidi v nižjih koncentracijah povzročajo akutni bronhitis v večjih koncentracijah pa so smrtonosni.

Število smrti zaradi bronhitisa je podvojeno v urbanih okoljih – mesta, v primerjavi s podeželjem. Leta 1958 je bilo v ZDA stopnja smrti zaradi pljučnega raka 1,56 krat višja v urbanih naseljih, kot na podeželju, medtem ko rak na želodcu varira, glede na kajenje tobačnih izdelkov, medtem ko je smrtnost več kot 2 krat višja v urbanih, naseljenih področjih z veliko onesnaženostjo, kot na podeželju, z manjšo onesnaženostjo ozračja. Smrtni primeri zaradi vseh vrst raka je vsaj 25% višja na urbanih področjih z visoko onesnaženostjo zraka, cigaretni dim in izpušni plini avtomobilov, tovornjakov so glavni problem onesnaženosti ozračja, sestavljeni pa so iz plinov, tekočih in pa trdnih aerosolov in so glavni vzrok raka na dihalnih organih. Izgorevanje fosilnih goriv predstavlja velik problem onesnaženja ozračja zlasti v večjih mestih, njihove sestavine pa predstavljajo spojine kadmija, srebra, cinka, kositra, antimona. Strokovnjaki cenjujejo, da bi teh 25 % smrti zaradi raka na dihalih lahko bilo odpravljenih z vsaj 50% zmanjšanjem onesnaženosti ozračja. In kako je s tem pri nas? Našo vlado skrbi predvsem privatizacija in s tem onesposobitev edinega prevoznika, ki bi zmogel zagotoviti znatno izboljšanje onesnaženosti okolja z izpuhi, samo Železnica bi imela to moč, toda naše predvsem pridobitniško naravnane vlade okolje žal “toliko ne zanima … ” zato ne subvencionira železniškega prometa, ko to počno vlade drugih držav EU.

Voda

ki priteče iz pip v naših hišah, stanovanjih bi lahko bila eden glavnih virov rakotovrnih agensov, ki smo jim izpostavljeni. Gre seveda za tisoče organskih kemikalij, ki dospejo v stik z vodo iz industrijskih odplak, od uporabe kemikalij, ki jih uporabljajo v agro-kulturi in neurejenih kanalizacij in greznic. Kvaliteta vode je zelo slaba v večjih urbanih področjih, nekontaminirane vode pa tako rekoč ni več, razen morda tiste, ki doteka iz bližnjih gorskih rezervoarjev, toda tudi pri tej se pojavlja problem prisotnosti klora, ki je v kombinaciji z organskimi snovmi v vodi sami tvori VOC-je (volatilne organske sestavine) in trihalometane, ki povečujejo tveganje za razvoj gastrointestinalnega raka kar od 50 do 100%, klor (klorine) je smrtonosen strup in pogosto vsebuje rakotvoren karbon-tetraklorid, ki se razvija v proizvodnji, je strupen kadar ga inhaliramo, v prebavljanju ali absorbciji skozi kožo.

Akutna zastrupitev povzroči diarejo, glavobol, poškodbe ledvic in smrt. Vir: Winter, FA.110 Fluorid v vodi iz vodovoda: povzroči od 30.000 do 50.000 smrti vsako leto (ZDA), stopnja rak je v mestih, kjer uporabljajo fluoridizacijo vode je stopnja narasla za 5%; povzroča alergije, tvori formacije prostih radikalov, ki v telesu ovirajo normalno rabo kisika, slabijo imunski sistem in povzročajo obolenja žleze ščitnice, Vir: Ibid. 18, deluje kot strup na kostne celice – razvija osteoporozo – Vir: Burton, AM, 775. In kje še najdemo fluor-id? V znamenitih zobnih pastah skoraj vseh svetovno znanih proizvajalcev – tudi naših …

Alois Kolar, Anton Komat, mnenja izražena v članku,
so mnenja avtorjev in ne uredništva

5 zdravju nevarnih stvari na vašem vrtu

Okoli bazena imate ograjo, da zakurite žar pa uporabljate bio sredstva. Torej ste poskrbeli za varnost na vašem vrtu kajne? Dejstvo je takšno, da še vedno obstajajo nevarnosti na vašem vrtu, katerih se morda še ne zavedate.

Nevarna postavitev žara

Ste morda postavili žar preblizu mize? Morda bi ga bilo dobro premakniti, saj lahko vroče oglje, ki zna pasti z žara kaj hitro zaneti požar. Prav tako pa žara ni dobro imeti blizu kakšnih vej, saj se lahko zgodi podobna situacija.

Strupene rastline

Več kot 68,000 ljudi se na leto le v Združenih državah zastrupi z rastlinami. Res je, da jih večina konča le z razdraženim želodcem ali srbečim izpuščajem. Vendar pa je dobro imeti v mislih, da so lahko nekatere rastline smrtno nevarne še posebej za majhne otroke in živali.

Otroški bazeni

Že najmanjša količina stoječe vode bo privabila komarje in ostali mrčes. To pa seveda dviguje možnost nadležnih komarjevih ali osjih pikov in prehitro končanih zabav. Zato pospravite ali pokrijte vsak vir stoječe vode z vašega vrta.

Težko ugasljivo oglje?

Preden pospravite oglje, na katerem se je pred nekaj urami veselo peklo, vsekakor poskrbite, da je to popolnoma ugasnilo. Čeprav se morda na prvi pogled zdi da je temu tako, je vseeno priporočljivo oglje prekriti z mokrim časopisnim papirjem ter malce vode in šele čez nekaj časa po tem oglje pospraviti.

Pesticidi

Napačna uporaba pesticidov lahko vsekakor škoduje vašemu zdravju. Mnogi ponavadi uporabijo preveliko količino pesticidov ali jih uporabijo napačno. Ne le da s tem mečete denar stran, hkrati pa je na udaru tudi vaše zdravje, saj lahko povišan nivo kemikalij v telesu kaj hitro povzroči kakšno bolezensko stanje.

Izumirajo živali, ki so ključnega pomena za človeštvo

Hitrost ni vedno najboljša lastnost. Živalske vrste vedno hitreje izumirajo in za večino je krivo človeštvo. Letos je leto biološke raznolikosti in polovica tega je minila kot bi mignil.

Okoljevarstveni program združenih narodov ali UNEP je pred kratkim izdal opozorilo, da obstaja velika možnost, da bo v kratkem izumrlo še veliko drugih živalskih vrst, med katerimi so nekatere ključne za obstoj človeštva. To pa seveda pomeni uničenje večih ekosistemov zaradi kombinacije zakislejevanja morja, bolj toplih voda ter prekomernega lovenja rib.

Vedno večja populacija človeštva, zahteve po večih sredtvih, vedno manjša zaloga nafte, povečana globalizacija ter masovno izumrtje živalskih vrst definirajo obdobje, katerega lahko opišemo kot krizno oz. skrajni čas, da se zbudimo.

Zato je potrebno prisluhniti, ko nas svarijo o problemih biološkie raznolikosti, saj to danes ogroža vedno več faktorjev – invazivne vrste, pesticidi, sekaje gozdov, širjenje urbanega predela, … Nič ni danes več samoumevno, kot je bilo včasih, zato se je potrebno tega zavedati.

Žagovina za zaščito rastlin

Prihranite pri porabi vode in ohranite zdravje dreves z namakanjem žagovine, ki jo posujete okoli vznožja dreves.

Okoli vznožja dreves natresite sloj žagovine, pokošene treve, listja, … kar bo poskrbelo, da bo drevo dobilo zadostno količino vode, ob enem bo žagovina vzdrževala vlažnost dalj časa, poleg tega pa vam ne bo potrebno skrbeti zaradi plevela.

Žagovina bo zemljo ohranjala hladno ter nudila drevesu vlago, ki jo potrebuje za rast. To pa pomeni, da vam ne bo potrebno toliko zalivati teh rastlin. S tem boste tudi pomagali zaščititi korenine, to pa je tudi naravno gnojilo, ki se bo s časoma razkrojilo pri vznožju rastline.

Prav tako boste lahko opustili uporabo nekaterih pesticidov za vrtnarjenje, saj bo za zaščito pred plevelom poskrbela žagovina, tistega nekaj plevala, ki pa bo morda pogledal skozi žagovino, pa bo lahko izpulimo.

Vrtnarji tako priporočajo, da žagovino potresete v debelosti okoli 7cm okoli rastlin, vseeno pa bodite previdni, da žagovino ne potresete čisto zraven debla ali stebla rastline, saj lahko v nasprotnem primeru tvegate gnitje rastline.

Morski minerali za boljši pridelek

Vedno več kmetovalcev opušča industrijsko agrikulturo in se osredotoča na dobavo treh mineralov (dušik, fosfor in kalij), ki bi naj zagotavljali bolj zdrav pridelek.

Za primer lahko vzamemo Ameriko, kateri je kvaliteta proizvodnje hrane močno upadla od leta 1950. Veliko raziskovalcev za to krivi za zmanjšanje kvalitete zemlje industrijski napredek. Vendar pa lahko osiromašeno zemljo spremenimo zopet nazaj v rodovitno zemljo s tem, da dodamo gnojilo, ki bo skrbelo za to, da bo zemlja zopet lahko nudila hranila. Industrijsko kmetovanje namreč ne nudi osnovnih sestavin, ki so potrebne za to, da lahko rastline sintetizirajo osnovne metabolizme, kot so polifenoli.

Za obogatitev zemlje je zato odlično, če ji dodamo mešanico morskih mineralov. Z nudenjem mikrohranil (dušik, fosfor in kalij) omogočimo boljšo rast rastlin, ob enem pa poskrbimo tudi za to, da so živila bolj hranljiva.

Gensko spremenjen krompir prihaja v Evropo

Evropska Unija je pred kratkim dala dovoljenje za kultivacijo gensko spremenjenega kromprja, čeprav obstajajo glede uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) mnoga nasprotovanja.

Mnogi smo bili verjetno mnenja, da k nam nikakor ne bodo ‘spustili’ takšne hrane, kot jo uživajo v Ameriki, saj bi naj v Evropi podpirali zdravo in osveščeno življenje. Vendar pa lahko na to kar hitro pozabimo, saj bodo začeli gensko spremenjen krompir spuščati skozi evropske meje v že kratkem.

Dovoljenje za to je meseca marca odobrila Evropska komisija, kar je pomenilo prvo avtorizacijo gensko spremenjene hrane v zadnjih dvanajstih letih. Mnogi to odločitev že sedaj strogo obsojajo in seveda imajo za to dober razlog za to.

Nekatere evropske države so namreč vedno bolj proti takšni hrani, ki nikakor ni zdrava za človeka. Zato te države (kot na primer Italija in Avstrija) že iščejo rešitve, kako bi preprečili uvoz takšnega krompirja v državo. Temu pa se je že pridružilo tudi 12 drugih držav.

Problem z gensko spremenjeno prehrano, v tem primeru krompir, je v tem, da takšna hrana zmanjšuje naravno raznolikost ter naravno odpornost na bolezni ter insekte. To pa posledično zvišuje prag odpornosti bakterij, kar pmeni, da bomo morali uporabljati vedno močnejše insekticide in pesticide, da bi uničili nadloge, ki bodo na koncu tako ali tako zmagale, saj nam bo zmanjkalo ‘receptov’ za insekticide ter pesticide. S tem pa unićujejo tudi koristne žuželke.

Seveda pa obstaja tudi ogromna skrb, kako bo z našim zdravjem, saj bomo prav tako potrebovali bolj močne antibiotike proti super-odpornim bakterijam, ki so že sedaj odporne na nekatere antibiotike. To pa bo pripeljalo do tega, da nekoč ne bo več možno pozdraviti nekaterih bolezni, ki se jih sedaj da pozdraviti že z aspirinom in toplim čajem.

Naprej »